Z Mozartovim Rekviem se bo zaključil 5. Zimski festival

Ljubljana, 4.2.2022 – Sklepni večer 5. Zimskega festivala se bo v soboto 5. februarja ob 19:30 uri v Cankarjevem domu zaključil z enim izmed najveličastnejših del iz zakladnice klasične glasbe, Rekviem, ki je zadnje delo velikega skladatelja W. A. Mozarta. Zborovske mojstrovine ni nikoli dokončal, po njegovi smrti jo je zaključil njegov učenec Franz Xaver Sussmayr. Dokončana različica Rekviema je bila odigrana na Mozartovem pogrebu, na ponovnem pokopu Napoleona I. leta 1840 in na pogrebu Frédérica Chopina leta 1849.

Na zaključnem večeru bodo Rekviem poustvarili sopranistka Giulia Semenzato, mezzosopranistka Wiebke Lehmkuhl, tenorist Xabier Anduaga, basbaritonist Paul Armin Edelmann, skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Zborom Slovenske filharmonije in Mešanim pevskim zborom Glasbene matice Ljubljana pod taktirko francoskega dirigenta Yana Pascala Tortelierja.

Foto: LF

Na Bledu bo v kratkem zgrajenih 60 oskrbovanih najemnih stanovanj

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. ima v lasti 409 oskrbovanih najemnih stanovanj v 17 krajih po Sloveniji. V naslednjih mesecih bo na Bledu zaključena gradnja 60 oskrbovanih najemnih stanovanj, ki so ob Medgeneracijskem centru in neposredni bližini supermarketa Spar Bled. Objekta bosta obsegala klet, pritličje in tri nadstropja, v vsakem bo 30 oskrbovanih najemnih stanovanj velikosti od 40 do 70 m2, ki bodo primerna za bivanje ene ali dveh oseb.

V vsakem objektu bodo opremljen skupni prostor za druženje stanovalcev, kolesarnica in pralnica. Skupaj bo na voljo 50 parkirnih mest, od katerih jih bo 16 namenjenih invalidom. V podzemni garaži bo 35 parkirnih mest, preostalih 15 pa pred objektoma. Dostopi do objektov, objekta in stanovanja bodo arhitekturno prilagojeni za starejše (dvigalo, držala, širši prehodi, prilagojena oprema ...). Vsa stanovanja bodo imela kopalnico, ložo in shrambo. Opremljeni bosta kuhinja (leseni del, električna kuhalna plošča, korito in napa) in kopalnica (arhitekturno prilagojena z držali, s prho, bidejem in priključkom za pralni stroj).

Stanovanja bodo namenjena osebam, starejšim od 65 let, ki jim zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje. Najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas. Prijave za najem bo Nepremičninski sklad sprejemal na podlagi razpisa, ki bo objavljen na spletni strani https://www.ns-piz.si/si po pridobitvi potrebnih dovoljenj, informacija o razpisu bo objavljena tudi v medijih. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma v prvi polovici letošnjega leta.

Če ste interesent za stanovanje in želite biti obveščeni o razpisu se prijavite TUKAJ.

Lahko pa jim tudi pišete na naslov Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. Mala ulica 5, 1000 Ljubljana

Foto: NSPIZ

Operni zvezdnik Joseph Calleja bo nastopil na 5. Zimskem festivalu

Operni zvezdnik Joseph Calleja je v slovensko prestolnico v sklopu 5. Zimskega festivala prišel neposredno iz Metropolitanske opere v New Yorku, kjer je prejšnji teden blestel v glavni moški vlogi opere Tosca G. Puccinija. Sloviti tenorist se bo jutri, 3. februarja, ob 19.30 na odru Cankarjevega doma sprehodil čez repertoar opernih arij, nastalih v 19. in 20. stoletju. Joseph Calleja je danes že zablestel na vaji v spremstvu rezidenčnega orkestra Festivala Ljubljana 2022, Orkestra Slovenske filharmonije, pod vodstvom Gianluce Marcianòja.

Malteški tenorist Joseph Calleja se lahko pohvali z nastopi na najimenitnejših opernih in koncertnih prizoriščih, pa tudi z nominacijo za grammyja, nazivom umetnik leta 2012 revije Gramophone in nagrado bralcev revije Opera leta 2014.

Zgolj v sezoni 2021/22 velja izpostaviti, da se je prvič predstavil kot Loris Ipanov v koncertni izvedbi opere Fedora v amsterdamskem Concertgebouwu, kot Vojvoda (Rigoletto) je prvič nastopil v Pariški operi, v operni hiši Grange Park je pel Enza v operi Gioconda, v Kraljevi operni hiši Covent Garden v Londonu pa Foresta v koncertni izvedbi opere Atila. V Hamburški operi je sodeloval pri izvedbi opere Luisa Miller, v minuli sezoni pa je pel tudi dve svoji paradni vlogi – Maria Cavaradossija (Tosca) v Vancouvru, Zürichu in New Yorku ter Rodolfa (La Bohéme) v Hamburgu. Calleja nastopa tudi na koncertih z vodilnimi orkestri po vsem svetu. Od leta 2003 ekskluzivno snema za založbo Decca, pri kateri je ustvaril številne zvočne in avdiovizualne izdaje.

Vstopnice so na voljo na spletni strani ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na Petrolovih bencinskih servisih in drugih prodajnih mestih Eventim po Sloveniji.

Foto: LF

Z romanom Na klancu je Tina Vrščaj postala zmagovalka natečaja modra ptica 2021

Ljubljana, 31.1.2022 – Za 35. rojstni dan je bila Tina Vrščaj, za roman 'Na klancu' razglašena za zmagovalko na sedmemu natečaju  modra ptica katere ustanoviteljica je Mladinska knjiga. Avtorica je za nagrado prejela 10 tisoč evrov bruto. Nagrada vključuje avtorski honorar do naklade 5000 izvodov. Zmagovalni roman bo še letos izšel pri Cankarjevi založbi, objavljeni bosta tudi drugi dve nominirani deli.

Nominirani so bili naslednji avtorji: Vanja Krajnc za Evo me, tu sem, Manka Kremenšek Križman za Jurij Kobal gre jutri domov, Tina Vrščaj za Na klancu.

O letošnjem natečaju

Letošnji natečaj se je zaključil 1. julija 2021. Nanj je prispelo 60 rokopisov 40 avtoric in 20 avtorjev. Na natečaj so prispela dela že uveljavljenih avtorjev in avtoric pa tudi takih, ki jih še ne poznamo.

O nagrajencu in finalistih je odločala žirija v sestavi urednikov in urednic založbe Mladinska knjiga in Cankarjeva založba: Aljoša Harlamov (predsednik), Nela Malečkar (namestnica predsednika), Andrej Ilc, Andrej Blatnik, predstavnici MKT Trgovine in sektorja Prodaja Katja Koleta in Tatjana Stojić. Po skrbnem premisleku so v ožji krog uvrstili tri dela.

Nagrado modra ptica Mladinska knjiga podeljuje od leta 2012, vsakič za drugo književno zvrst (letošnja je za mladinski roman), od leta 2016 pa jo podeljuje bienalno. Bienalni natečaj je pomemben bazen rokopisov za prihodnje objave. Privablja tudi uveljavljene avtorje, ki doslej z založbo še niso sodelovali in del za mladino še niso pisali. Rastoči delež uveljavljenih avtorjev kaže na to, da je nagrada v našem prostoru pridobila ugled in kredibilnost. Knjige so dobro sprejete tako pri širši kot strokovni javnosti.

Tina Vrščaj je četrta dobitnica Modre ptice v kategoriji roman za odrasle. Pred njo so nagrado dobili Mojca Širok za roman Pogodba (2018), Roman Rozina za roman Županski kandidat Gams (2014) in Stanka Hrastelj za roman Igranje (2012).

V kategoriji roman za otroke in mladino so dosedanji dobitniki modre ptice Simona Semenič za Skrivno društvo KRVZ (2020), Miha Mazzini za Zvezde vabijo (2016) in Vinko Môderndorfer za roman Kot v filmu (2013).

Doslej nagrajeni in nominirani romani za odrasle so bili zelo uspešni: roman Igranje je bil leta2013 v ožjem izboru za nagrado kresnik, zmagovalni roman natečaja modra ptica 2018 Pogodba Mojce Širok (Mladinska knjiga, 2018) ter oba nominirana: Norhavs na vrhu hriba.

Suzane Tratnik (Cankarjeva založba, 2019) in Ivana pred morjem Veronike Simoniti (Cankarjeva založba, 2019), so bili v najožjem izboru še za druge nagrade. Ivana pred morjem je leta 2020 prejela kresnika 2020, nominirana je bila tudi za nagrado kritiško sito. Tudi roman Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik je bil med kresnikovimi finalisti za leto 2020. Z modro ptico nagrajeni roman Pogodba Mojce Širok je bil leta 2018 nominiran za najboljši prvenec, leta 2019 pa finalist za nagrado kresnik.

Utemeljitve

Zmagovalka: Tina Vrščaj

Na klancu je družinski in ljubezenski roman, izpisan v številnih, bolj ali manj natančno skiciranih prizorih, predvsem pa v dinamičnih dialogih, ki čas dogajanja zgodbe trdno umeščajo v našo sedanjost, morda pa že tudi bližnjo prihodnost. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu, precej odrezana od sveta, in ki počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote in odnos do sveta ne ujemajo povsem. Eva skušaživeti življememimo sodobnih tehnologij in okoljsko zavedno, v skrbi za usodo Zemlje, ki počasiumira/hkrati pa si želi poiskati službo, da bi prispevala v vse bolj prazen družinski proračun. Toda njen poskus preseganja egoizma ima v stiku z današnjo družbo posledice zgolj v tem, da navzven deluje čudaško, ter postaja eden od razlogov za to, da se par vse bolj odtujuje in s številnimi poskusi in napakami išče izgubljeno strast. Roman z veščim prepletom intimnih in družbenih tem in motivov — ekologija, kritika družbenih omrežij, prevpraševanje odnosov med spoloma, vprašanja materinskosti itd. - zadene v samo bistvo današnjega časa in odnosov; hkrati pa s svojo strukturo deluje izredno razgibano, dramatično, že skoraj filmsko. Kljub kompleksni vsebini oziroma ravno sredi nje pa preseneča tudi s trenutki čiste lepote, topline in miru.

Țłna Vrščaj je pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka. Deluje kot svobodna umetnica, piše literarne kritike in eseje za različne revije in časopise. Napisala je romana Zataknjena v pomladi (2010) in Odradek (2012). V legendarni zbirki Čebelica je leta 2017 izšla njena pravljica za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata, v letu 2018 pa pri Cankarjevi založbi zbirka kratkih zgodb Plašč. Leta 2021 je pri Mladinski knjigi izšla njena knjiga za otroke Balabuga!

Finalistki:      

Vanja Krajnc
Evo me, tu sem je razgiban in duhovit ljubezenski roman, ki se dogaja v naši neposredni sedanjosti. Zgodba romana se bo žal marsikomu zdela zelo znana. Duša in Martin sta skupaj že dovolj dolgo, da je njun odnos zapadel v neizbežno rutino; izginila je romantika, zdi se, da je izginila tudi privlačnost. Duša vse bolj opaža, da ji gre Martinovo pametovanje in »mansplainanje« vse bolj na živce, da je imela njena najboljša prijateljica morda prav in da se je zadovoljila z varnim in udobnim povprečjem. Želi si drugačnega, vznemirljivejšega življenja, novih izkušenj, zato se začne udeleževati petkovih protestov; z na novo pridobljeno samozavestjo pa se tudi končno postavi zase in starejšega profesorja na fakulteti opozori na njegovo neprimerno vedenje do žensk, kar ji — vsaka podobnost z resničnostjo ni naključna — nakoplje številne težave. To pa še ni vse; v službi spozna tudi mlajšega sodelavca, ki se očitno zanima zanjo. Roman prepleta številne teme in motive iz našega današnjika, s katerimi predvidljivo strukturo ljubezenske romance dviga na višjo raven, izkaže pa se tudi s humornimi, že satiričnimi portreti sodobnih moških, filmskimi dialogi in nesentimentalno zgodbo o emancipaciji neke sodobnice.

Vanja Krajnc (1977) se po diplomi na Pravni fakulteti Maribor zaposli v računovodski službi Tovarne vozil Maribor. Od leta 2008 kot računovodja sodeluje z različnimi manjšimi družbami in samostojnimi podjetniki. Pisati začne v srednji šoli pod različnimi psevdonimi, več kot dvajset let redno objavlja v reviji Ljubezenske zgodbe in nekaterih drugih revijah. Prvi roman Evo me, tu sem je začel nastajati v času prvega koronskega zaprtja v marcu 2020, epilog je dobil junija 2021.

Manka Kremenšek Križman
Jurij Kobal gre jutri domov je tenkočutna pripoved o tem, kar nas vse čaka, je pripoved o nekem življenju, ki je neponovljivo in nepovrnljivo, zavito vase kot spirala in univerzalno v svoji minljivosti. Jurij Kobal, upokojeni profesor zgodovine, se nekega dne težje bolan prebudi v bolnišnici in tukaj, že zelo blizu konca, se začne njegova zgodba. Spominja se svojega odraščanje med drugo svetovno vojno, ki je zaznamovala vse; očeta, ki je med delovanjem v 0F končal v Dachauu in se iz taborišča vrnil spremenjen; spominja se svoje prve in zadnje ljubezni, ki jo je dokončno pokopala temačna družinska skrivnost, ter žene in hčere, ki zdaj skrbi zanj in s katero skuša znova najti že izgubljeni stik. In medtem ko dela obračun z življenjem, svojo preteklostjo, lahko večinoma samo opazuje, kaj se mu dogaja v sedanjosti: prisluškuje notranjemu delovanju obnemoglega telesa, pogovorom sester in zdravnikov, opazuje svojo monotono okolico, strop in stene — tisto, kar išče s pogledom okrog in vase, ni neka velika zgodba, ki bi osmislila njegovo življenje, ampak volja do naslednjega diha. Prvoosebna pripoved skozi večinoma notranji monolog razkriva neko intimno življenje, ki je prepleteno z zgodovino druge polovice dvajsetega stoletja, in, še pomembneje, odkrito odpira temo, ki je pri nas pogosto potisnjena na obrobje — vprašanje kvalitete življenja v pozni starosti.

VIDEO - Tina Vrščaj.

Manka Kremenšek Križman (1964) je novinarka, prevajalka in pisateljica. Njene pravljice in kratke zgodbe so bile večkrat nagrajene na raznih natečajih Radia Slovenija, revije Sodobnost, Mladike itd, Z družino živi v Tacnu v Ljubljani. Doslej je izdala štiri zbirke kratke proze za odrasle in knjigo pravljic: Odhajanja (LUD Literatura, 2004), Po sedmih pravljičnih deželah (DZS, 2005), Dvoriščna okna (Mladinska knjiga, 2009), Tujci (Cankarjeva založba, 2021)

Foto: Janez Platiše