Huawei prejel dve prestižni nagradi Naj Digi 2023

Dve Huaweievi napravi, pametni telefon P50 Pro in pametna ura Watch GT 3 Pro, sta prejemnici prestižne nagrade izbora Naj Digi 2023, ki ga je že četrto leto zapored organiziral medij Siol.net. Huawei P50 Pro je osvojil nagrado v kategoriji Najboljša mobilna kamera, Huawei Watch GT 3 Pro pa v kategoriji Pametna ura.

»Kot največji slovenski spletni medij z lastno tehnološko rubriko, čutimo zavezo, da letos že četrtič preverimo utrip slovenskih uporabnikov in njihovega odnosa do pametnih telefonov in nosljivih naprav, ki nas spremljajo na vsakem koraku, za nas opravljajo številna opravila in jih nosimo povsod,« je na podelitvenem dogodku povedal mag. Srdjan Cvjetović, urednik rubrike Digisvet na Siol.net.

Letos je izbor Naj Digi prvič potekal v treh krogih. V prvem krogu so predstavniki proizvajalcev ali uvoznikov v vsaki od kategorij lahko predlagali do dva kandidata med napravami, ki so bile na trgu v letu 2022. Na tako ustvarjenih glasovalnih seznamih so bralci medija Siol.net s svojimi glasovi v drugem krogu v vsaki kategoriji izbrali po šest kandidatov, ki so se potem ponovno pomerili v tretjem krogu.

Končno uvrstitev so določili  glasovi bralcev s štiripetinskim deležem in glasovi strokovne komisije, ki so jo sestavljali predstavniki treh največjih slovenskih mobilnih operaterjev (Telekom Slovenije, A1 Slovenija, Telemach) ter uredništva rubrike Digisvet medija Siol.net, z enopetinskim.

Uporabniki prepoznali vsestransko kakovost Huaweievih naprav

V kategoriji Najboljša mobilna kamera je bralce najbolj prepričal pametni telefon Huawei P50 Pro, ki je ob prihodu na trg prvi predstavil sistem dvojne matrične kamere z glavno matriko in vključuje barvni (RGB) objektiv, monokromatski objektiv ter večspektralno tipalo svetlobe. Poleg tega se P50 Pro lahko pohvali tudi s periskopskim objektivom s 3,5-kratno optično oziroma 100-kratno povečavo.

Huawei Watch GT 3 Pro pa so bralci Siol.net izglasovali kot najboljšo pametno uro preteklega leta. Uro sicer odlikujejo zmožnost merjenja elektrokardiograma (EKG), natančno tipalo za spremljanje srčnega utripa in kisika v krvi (SpO2), napredne možnosti vadbe ter dovršen dizajn.

»Teh nagrad smo res zelo veseli, vidimo, da so kupci še vedno zelo naklonjeni Huaweiu, še vedno se ime znamke v Sloveniji dobro drži. Sploh pametni telefon Huawei P50 Pro je v lanskem letu dosegel odlično prodajo in je bil naš najbolj prodajani telefon. Kupci so prepoznali dobro kamero, kar je bila odlična že pri prejšnjih modelih, in to še vedno velja. Ponosni pa smo tudi na nagrado za pametno uro, ki ima daleč najboljšo vzdržljivost baterije na trgu,« je ob prejemu nagrad dejal Matjaž Kermelj, direktor slovenske podružnice Huaweieve enote za mobilne naprave.

»Letos opažamo, da se je mogoče ponovil vzorec iz prejšnjih let, ko so se trije velik proizvajalci pametnih telefonov in nosljivih naprav skoraj enakomerno porazdelili glede nagrad, kar pomeni, da slovenski uporabniki preizkušajo različne možnosti in znajo pri različnih proizvajalcih prepoznati, kaj je dobrega v njihovih izdelkih,« pa je dodal še Srdjan Cvjetović.

Nataša Pirc Musar: Položaj upokojencev je treba celovito izboljšati #video

Ljubljana, 28. 3. 2023 - Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je danes v Predsedniški palači gostila srečanje, na katerem je s sogovorniki spregovorila o aktualnih izzivih na področju skrbi za starejše. Priprava pokojninske reforme mora po mnenju predsednice potekati v sodelovanju med reprezentativnimi upokojenskimi združenji in pristojnimi državnimi institucijami.

Spremembe starostne strukture prebivalstva so dejstvo, medgeneracijska solidarnost, na kateri temelji naš pokojninski sistem, pa je zaradi spreminjanja razmerja med zaposlenimi in upokojenimi pred preizkušnjo. Predsednica opozarja, da je revščina starejših in seveda tudi ostalih skupin prebivalstva nesprejemljiva, zato poziva pristojno ministrstvo in državne institucije, da čim prej začnejo s pripravo ukrepov za izboljšanje položaja upokojencev.

»Moti me, da upokojenci v zadnjem obdobju v javnem diskurzu postajajo definirani samo še kot volilno telo, ki se ga je začelo izkoriščati za populistično lomljenje političnih kopij. Želim, da se upokojence takoj na vseh straneh preneha tako obravnavati. Naša skupna prednostna naloga naj bo preoblikovanje pokojninskega sistema na način, da bo dolgoročno in vzdržno zagotavljal dostojno starost vsem,« je ob poudarila predsednica Pirc Musar.

V konstruktivnem pogovoru so se sogovorniki danes strinjali, da je treba nekatere ukrepe sprejeti takoj. Ministra Mesca je predsednica pozvala k spremembi ureditve dostopa do varstvenega dodatka z odpravo obvezno izjave o premoženju otroka, ki potrjuje, da ne more preživljati starša. Zaradi sedanje obveznosti te izjave namreč veliko starejših, ki imajo sicer izjemno nizke pokojnine, varstvenega dodatka ne dobi. Ob zahtevah za večjo vdovsko pokojnino, ki zdaj znaša 70 odstotkov pokojnine po umrlem zakoncu, pa se je minister Mesec zavezal k pripravi izračuna za primer, da bi upokojencu ob smrti partnerja pripadla vsaj zagotovljena pokojnina, torej v višini 650 evrov. To je ena od možnosti, kako začeti reševati pereč problem, predvsem starejših žensk, ki ostanejo same z nizkimi pokojninami in so najbolj izpostavljene tveganju revščine. S tem bi pomagali približno 10.000 vdovam in nekaj vdovcem.

VIDEO

Odprli pa tudi vprašanje glede izredne uskladitve pokojnin zaradi naraščanja osnovnih življenjskih stroškov. Vlado je k temu 27. 2. 2023 s sklepom pozval Svet zavoda ZPIZ. Predsednica je pristojnega ministra pozvala, naj vlada upokojencem odgovori, kakšne so možnosti za to rešitev, in svojo odločitev tudi utemelji.

Današnjega srečanja so se udeležili minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković, direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo mag. Barbara Kobal Tomc in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik.

Vir: UPRS

Dominik S. Černjak je nov predsednik Turistične zveze Slovenije #video

Medvode, 24.3.2023 - Skupščina Turistične zveze Slovenije (TZS) je za novega predsednika TZS izvolila Dominika S. Černjaka, ki je Turistično zvezo Slovenije že vodil med leti 2006-2010, pozneje pa je bil njen podpredsednik.

Dominik S. Černjak deluje v slovenskem turizmu že skoraj tri desetlejta. V okviru turistične društvene organiziranosti in TZS je kot prostovoljec aktiven že 24 leto. Turizem vidi kot trajnostno panogo in način sobivanja ter tako tudi deluje. Med drugim je zaslužen za revitalizacijo jezera Jasna, kjer vodi Jasna Chalet Resort. Za svoje zasluge pri trajnostni revitalizaciji nekoč že uspešne turistične zgodbe je prejel kar dve prestižni priznanji: priznanje za izjemen prispevek pri razvoju slovenskega turizma, ki ga podeljuje Turistično-gostinska zbornica ter uvrstitev v finale nagrade Sejalec, ki jo podeljuje Slovenska turistična organizacija in je najvišje priznanje za najbolj inovativne turistične produkte. V letu 2022 pa je projekt pridobil tudi eko certifikat Travel Life in se uvrstil s slovensko zeleno shemo. Konec leta pa je bila v izboru mednarodnega ocenjevanja SKI AWARDS Jasna Chalet Resort zmagovalka v kategoriji naj ski chalet Slovenije 2022.

Za še večje vrednotenje prostovoljcev

Turistična zveza Slovenije bo pod njegovim vodstvom nadaljevala prizadevanja  za še večje vrednotenje, spoštovanje in vključevanje prostovoljcev v shemo slovenskega turizma. » Če v svetu in turizmu velja, da so spremembe in novosti čedalje hitrejše, pa po koronski zgodbi v novi realnosti obstajajo tudi jasnejše temeljne konstante turizma in to so narava, ljudje in skrb za vse vrste zdravja. Ena od današnjih vrednot v turizmu je tudi stik z avtohtonostjo in z ljudmi, kar lahko najboljše ponudijo prav turistična društva. 

Seveda jih bo treba izobraževati, jim pomagati, da se regijsko organizirajo in jim nuditi tudi finančno podporo, da bodo lahko svoje produkte nadgradili v produkte za prihodnost. Treba jim bo pomagati, da te produkte ustrezno predstavijo širši javnosti in da vzgajajo podmladek, »je poudaril Černjak in kot drugo prednostno nalogo izpostavil vzgojno-izobraževalno komponento. Turistično zvezo Slovenije in turistično društveno organiziranost je označil za svojevrsten unikum, saj skorajda ni države, kjer bi bila društvena dejavnost v turizmu tako razvita kot je pri nas, kar nam daje  možno močno konkurenčno prednost, ki je še ne znamo celostno uključiti v turistično shemo Slovenije, kot bi lahko.  

Narava in avtentična lokalna izkušnja 

Turistična zveza Slovenije si bo tudi v prihodnjih štirih letih prizadevala ostati vodilna prostovoljska organizacija na področju turizma v Sloveniji, v sodelovanju z drugimi deležniki v turizmu in gospodarstvu pa bo svoje sile še naprej usmerjala v uresničevanje in nadgradnji trajnostne strategije slovenskega turizma. »Po epidemiji korona virusa se svetovni turizem vrača in ponovno postaja ena od vodilnih panog tudi slovenskega gospodarstva. A turizem v novi realnosti se vrača v drugačni, nadgrajeni obliki, kjer narava in aktivnosti v njej ob lokalni, avtentični izkušnji, skupaj pripomorejo tudi k osebni skrbi za preventivo zdravja. Ta nadgrajena je eno od novih definicij trajnostnega turističnega produkta z visoko dodano vrednostjo.

Ne le termalne vode, temveč vse vode in predvsem gozdni prostor in pozitivni vplivi na domače in tuje obiskovalce  so sedanje in v bodoče najbolj zaželjene mikro destinacije obiska. Vse to bo potrebno izpeljati v sozvočju z interesi varovanja narave, lokalnega prebivalstva, obiskovalcev in potreb za razvoj turizma. Turistična zveza Slovenije in TDO bo nadaljevala in nadgrajevala svoje aktivnosti kot eden treh enakopravnih stebrov slovenskega turizma« je Černjak izpostavil potrebo po še večjem povezovanju.  

Izvoljeni tudi podpredsedniki ter izvršni odbor

Skupščina TZS, ki poteka vsaka štiri leta, je poleg predsednika izvolila tudi pet podpredsednikov ter 16 članov upravnega odbora. Volili so tudi predsednika in člane nadzornega odbora, predsednika in člane disciplinskega razsodišča ter predsednika in člane mladinskega odbora.

Podpredsedniki: Franc Špegel, Janja Viher, Jože Prah, Peter Misja, Zlatko Kavčič

Nadzorni odbor: Marko Kosmač (predsednik), Vlado Kovač (namestnik), Andrej Kompara, Barbara Suša, Janez Šauperl

Disciplinsko razsodišče: Igor Poljšak (predsednik), Stanislav Kozar (namestnik), Andreja Urbanija, Marjeta Baša, Vesna Golner

Upravni odbor: Uroš Kamenšek, Peter Pribožič, Manica Kremberger, Marija Brložnik, Drago Pogorevc, Marija Imperl, Milena Vranetič, Vlado Kostevc, Vojko Mihelj, Lucija Kavčič, Jure Sodja, Dejana Baša, Aljoša Križnič, Iztok Pipan, Boris Pirc,

Mladinski odbor: Matic Učakar (predsednik), Denise Urbanija (podpredsednica), Eva Pršina, Rok Rajzman, Tara Mušić, Vega Abrahamsberg

VIDEO

Kaj lahko za svojo kibernetsko zaščito stori vsak sam?

Telekom Slovenije predstavil Operativni center kibernetske varnosti

Ljubljana, 23. marca – V zadnjem obdobju je v Sloveniji vedno več kibernetskih napadov in poskusov napadov na posameznike, podjetja in organizacije; poleg različnih napadov je vse več tudi poskusov zlorab gesel, osebnih podatkov in podatkov plačilnih kartic. Strokovnjaki Telekoma Slovenije, ki zagotavlja celovit ekosistem varnostnih storitev in rešitev, pa kljub izredno povečanim varnostnim grožnjam še vedno zaznavajo prenizko stopnjo zavedanja o nevarnostih digitalnih sledi na spletu.

Sistemski varnostni pregledi podjetij najpogosteje razkrijejo zastarelo programsko opremo brez potrebnih posodobitev, varnostno nepodprto opremo, odprta vrata na požarnih pregradah (portih), prek katerih je možen dostop do informacijskega sistema podjetja, in podobne pomanjkljivosti. Izjemno pogosta je tudi neustrezna politika gesel ter uporaba privzetih gesel tako pri zasebni rabi kot v podjetjih in organizacijah. »Zelo pogosto se dogaja, da se uporabniki na različnih digitalnih platformah, pa naj gre za profile na družbenih omrežjih ali spletne strani, trgovine, spletne banke in ostale platforme, prijavljajo z vedno istimi uporabniškimi podatki in gesli. In ko enkrat pride do kraje baze podatkov, smo le korak od katastrofe,« pojasnjuje Rok Peršak, vodja Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma Slovenije, ki je bil ustanovljen pred petimi leti in ki sodi med najsodobnejše tovrstne centre v regiji.

»S pospešeno digitalizacijo in okrepljenim delom na daljavo ob hkratnih spreminjajočih se globalnih razmerah, ki sta jih povzročili pandemija in vojna v Ukrajini, se povečujejo tudi varnostna tveganja. Pred kibernetskimi napadi ni varen nihče, zato je ključno, da vsi, pa naj gre za posameznike, podjetja ali organizacije, poskrbimo za dobro zaščito na vratih svojega digitalnega sveta. V Telekomu Slovenije zagotavljanju lastne in varnosti svojih uporabnikov namenjamo izredno veliko pozornosti, tudi na tem področju razvijamo najsodobnejše rešitve. Z namenom zagotavljanja celovite kibernetske odpornosti se bomo v prihodnje osredotočali na nadaljnje preventivne aktivnosti za preprečevanje kibernetskih napadov, avtomatizacijo z ustrezno stopnjo umetne inteligence, gradnjo kompetenc in nadaljnjo krepitev ekipe strokovnjakov ter optimizacijo procesov in orodij za učinkovito zaznavo, omejevanje in hiter odziv na napade. Na varnost se osredotočamo tudi pri razvoju aplikacij, rešitev interneta stvari, oblačnih storitev in kontejnerskih tehnologij,« ob tem izpostavlja Vesna Prodnik, članica uprave za tehnologijo v Telekomu Slovenije.

»Zagotavljanje celovite kibernetske odpornosti temelji na aktivnem sodelovanju strokovnjakov, tehnologije in izdelanih procesov. Aktivnosti lahko razdelimo na pet korakov: priprava, preprečevanje, odkrivanje, odzivanje in obnovitev. S tem, ko se povečujejo tveganja in aktivnosti s strani napadalcev, se nadgrajuje tudi odziv in odpornost. Sistem obrambe pred napadi je v zadnjih petih letih postal mnogo kompleksnejši, mednarodno certificiran in prilagojen vsaki stranki, podrobno se spremljajo tudi učinki varovanja. Ogromno pozornosti namenjamo preventivi, izobraževanju, ozaveščanju in »človeškemu dejavniku«, ki je pri kibernetski varnosti pravzaprav ključen. Ne pravijo zaman, da je sistem močan toliko, kolikor je močan njegov najšibkejši člen, in v tej varnostni verigi je najšibkejši člen človek,« pravi Janez Anžič, direktor Operativno-storitvenega centra Telekoma Slovenije.

Varnostni strokovnjaki poudarjajo pomen skrbi za lasten digitalni odtis

Digitalni odtis so sledi, ki jih aktivno in pasivno v obliki podatkov in informacij puščamo med svojimi aktivnostmi na spletu. Spletne storitve, ki pri svojem delovanju zbirajo različne podatke, so lahko izpostavljene zlorabam, zato je potrebno zavedanje o nevarnostih na spletu. Napadalci lahko namreč izkoristijo vsako ranljivost in nevednost, pogoste so zlorabe identitete nepazljivih uporabnikov, s čimer uporabniki omogočijo nepooblaščen dostop do informacijskih sistemov, elektronske pošte, osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov. »Zato je izjemno pomembno preventivno ravnanje, torej predno pride do napada. Med preventivne aktivnosti sodijo skeniranja ranljivosti, vdorno testiranje, izobraževanje zaposlenih glede ravnanja s podatki in gesli ter vsesplošna skrb za digitalni odtis,« izpostavlja Dalibor Vukovič, strokovnjak Telekoma Slovenije za kibernetsko varnost in etični heker.

Pomen mednarodnega sodelovanja za zagotavljanje varnosti

Tveganja na področju kibernetske varnosti še povečujejo spremenjene globalne razmere, zato strokovnjaki Telekoma Slovenije ob pomoči sodobne tehnologije varnostne dogodke 24 ur na dan in vse dni v letu podrobno spremljajo, analizirajo in ocenjujejo informacije, ki jih z različnih virov prejemajo glede potencialnih groženj. Na globalnem nivoju sodelujejo z različnimi organizacijami, sprejemajo dodatne ukrepe za povečevanje varnosti tako lastnih storitev kot storitev, ki jih zagotavljajo naročnikom, v stalni pripravljenosti je odzivna skupina za kibernetske incidente. »Vse naše aktivnosti so usmerjene v zagotavljanje najvišje stopnje varnosti, celovitosti, zanesljivosti in zaupnosti,« poudarja Rok Peršak.

Prednosti modela ničelnega zaupanja

K boljši kibernetski varnosti prispeva tudi zavezanost modelu ničelnega zaupanja. »Tovrstni model preverja vsako zahtevo za dostop do podatkov na način, kakor da izvira iz odprtega omrežja, torej potencialno tveganega okolja. Ničelno zaupanje nas uči, naj nikoli ne zaupamo in vedno preverimo ne glede na izvor zahteve ali vrsto vira, do katerega se dostopa. Če podjetje uporablja model ničelnega zaupanja, bo hitreje zaznalo grožnje kot sicer. S tem bo zasnovalo tudi boljši odziv ne glede na to, ali so grožnje posledica nepooblaščenega dostopa, zlonamerne komunikacije ali zastarele programske opreme. Model ničelnega zaupanja lahko pomaga tudi pri preprečevanju kršitev zasebnosti in omogoča boljši nadzor podatkovnih tokov,« pojasnjuje Vukovič.

Najpogostejši načini kibernetskih napadov

V letu 2022 so bili med najpogostejšimi načini kibernetskih napadov na posameznike ali podjetja in organizacije napadi z zlonamerno programsko opremo (črvi, trojanci ipd.) in izsiljevalskimi virusi (ransomware), ki jih napadalci žrtvi največkrat dostavijo s pomočjo spletnega ribarjenja (phishing) ali prek ranljivosti strojne in programske opreme. Prav tako so nepooblaščeni dostopi v elektronsko pošto in direktorske prevare še vedno priljubljen način napadalcev za preusmeritev plačil na svoje račune, stalnica so tudi napadi DDoS (porazdeljeno onemogočanje storitev) ter skeniranje omrežij in iskanje varnostnih ranljivosti. Čedalje večji poudarek je na tveganjih v povezavi z dobavno verigo.

Kaj lahko za svojo kibernetsko zaščito stori vsak sam?

·    Dvakrat premislite, predno obiščete spletne strani z dvomljivo vsebino in varnostjo. To so običajno spletna mesta z izjemno atraktivno ponudbo, ki se ji človek težko upre, vendar gre večinoma za prevaro in zbiranje podatkov o vaših plačilnih karticah in geslih.

·   Pri spletnem nakupovanju osebne podatke vpisujte samo na tiste spletne strani, ki jim popolnoma zaupate. Še posebej bodite previdni pri vpisu podatkov o plačilnih karticah.

·        Za različne spletne dostope uporabljajte različna in močna gesla, dolžine vsaj 12, še bolje pa 16 znakov. Gesla varno shranite, pri tem vam je lahko v pomoč uporaba posebnega programa za upravljanje z gesli. Kjer vam storitev to omogoča, vklopite večfaktorsko avtentikacijo.

·     Elektronska pošta je zelo priljubljen »ribnik«, v katerem napadalci lovijo žrtve s t. i. phishing sporočili. Bodite zelo pozorni na pošiljatelja e-poštnih sporočil in na njegov e-naslov. V e-sporočilih neznanih pošiljateljev ne sledite povezavam (lahko so skrite v grafikah) in ne odpirajte priponk, predvsem pa ne vpisujte svojih osebnih podatkov, gesel ali številk plačilnih kartic, saj jih ponudniki storitev ne zbirajo na takšne načine.

·   Na svojem mobitelu, računalniku in drugi napravi, s katero dostopate do spleta, vključite varnostno preverjanje spletnih strani z uporabo storitev, kot sta Varen splet ali Varen poslovni splet Telekoma Slovenije, ki bistveno zmanjšata možnost vdora v vaše naprave (računalnik, mobitel, naprave interneta stvari …).