Poslanica predsednika vlade RS dr. Roberta Goloba ob prazniku dela

Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob

Spoštovani prebivalke in prebivalci Slovenije, državljanke in državljani ter vsi drugi, ki skupaj z nami gradite prihodnost,

iskrene čestitke ob prazniku dela. Prazniku nas vseh. Tako tistih, ki se nahajamo v aktivni dobi življenja, kot tistih, ki ste svojo poklicno pot že zaključili. Zagotovo pa tudi tistih, ki se šele pripravljate na svojo prvo zaposlitev.

Živimo v času velikih sprememb, novih tehnologij in hitrega razvoja, pa vendar smo ljudje tisti, ki s svojim delom ustvarjamo pogoje za napredek in blaginjo družbe. Pri čemer imajo pravice delavcev v našem delu sveta že desetletja posebno družbeno težo. Ne gre, da bi se hvalili, a v primerjavi z nekaterimi drugimi državami smo dosegli veliko. Seveda ne dovolj. Proces obrzdanja trga dela ni nikoli zares končan, enako velja za iskanje pravičnega ključa za enakopravno razdelitev presežkov. Blaginja, ki nam jo prinaša gospodarska rast, je sad prizadevanj vseh nas. Zato je prav, da se izboljšuje položaj vsakega posameznika, ki tako ali drugače sodeluje v verigi delovnih procesov.

S tem v vladi mislimo resno. Delo mora omogočati dostojno življenje, zato smo v tem, razmeroma kratkem času, že poskrbeli za visok dvig minimalne plače in dvakratno uskladitev pokojnin.  Med našimi osrednjimi cilji je snovanje sodobnega in spodbudnega delovnega okolja, ki bo podpiralo gospodarske dosežke na eni, enako dosledno pa tudi spoštovanje delavskih pravic na drugi strani. Seveda ne smemo pozabiti na najšibkejše. V tej vladi zato stremimo k ohranjanju družbe solidarnosti ter države, ki organizacijsko in gmotno omogoča delovanje zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, javne infrastrukture. Torej sistemov, ki predstavljajo hrbtenico življenja in dela v naši državi.

Pravo sredstvo za dosego vsega tega je eno samo: dogovor socialnih partnerjev. Ta dialog smo v vladi v zadnjem letu uspešno vzpostavili. Z njim želimo poiskati najboljše možne rešitve.

Slovenija se ponaša z visoko usposobljeno delovno silo. Nahajamo se na ključni geostrateški lokaciji in imamo razvito sodobno infrastrukturo. Zato menimo, da je primarna naloga vlade vlaganje v  delovna mesta prihodnosti. Da dozorimo v družbo znanja, v katero že zlagoma stopamo s pomočjo digitalne preobrazbe in zelenega prehoda.

Naj vam praznik dela, mlaji, kresovi in prijetna druženja vlijejo dobre volje in optimizma. Iskrene čestitke vsem in - živel 1. maj!

Nagovori predstavnikov sindikatov med kresovanjem na Rožniku 2023 VIDEO

Ljubljana, Rožnik, 30.4. 2023 - Na tradicionalnem praznovanju na Rožniku v Ljubljani je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič spomnila, da prvi maj praznujemo v spomin na delavce iz Chicaga, ki so leta 1886 izgubili življenje v boju za osemurni delovni čas. Od takrat se je marsikaj spremenilo, vendar po njenih besedah tako v Sloveniji kot v svetu "nezavedno drsimo 150 let nazaj".

Kresovanje na Rožniku - Ljubljana.

Omenila je nove oblike dela, kot platformno ali prekarno delo, kjer delovni čas ni določen. Pravice vezane na delovni čas, plačilo, zavarovanja, varno in zdravo delo je treba po njenem prepričanju ne samo ohranjati, ampak zagotoviti vsem.

Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek je na Rožniku tako kot tudi Lidija Jerkič pred njim opozoril, da je moč sindikata odvisna od števila članov. "Tisti, ki ni član sindikata, pa vseeno koristi vse, kar smo sindikati pridobili za delavce, ni solidaren in to moč slabi," je poudaril.

VIDEO - SINDIKALNI GOVORNIKI NA ROŽNIKU 2023

Napovedal je, da bodo sindikati gledali vladi pod prste pri pripravi reform. Zavzel se je za takšne reforme, ki bodo povečale pravičnost in solidarnost. Izpostavil je tudi problem plač, nižje od minimalne. "To razvrednoti delo, njegovo zahtevnost, znanje in izobrazbo. Tak sistem, ki to omogoča, moramo spremeniti." Posvaril je pred odločanjem o spremembah delavskih pravic brez sodelovanja sindikatov. "Aroganca pri sprejemanju zakonodaje je v preteklosti že bila kaznovana," je spomnil.

Zakaj praznujemo praznik dela 1. maja

Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA.

Praznovanje 1. maja na Rožniku leta 2017.

Mednarodni praznik dela praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chichagu.

Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Delavci zato še danes v mnogih mestih prvomajsko jutro začnejo z budnico godbe na pihala. Na ta dan potekajo sprevodi z delavci, ki se lepo oblečejo in si pripnejo rdeče nageljne. Od vseh običajev se je pri nas najbolj ohranilo prižiganje kresov na večer pred praznikom. Takrat postavijo tudi prvomajski mlaj, ki je narejen iz smreke ali bora, na vrhu ima zastavo, na deblu pa vence. Torej, prvi maj praznujemo v spomin na delavce, ki so leta 1886 protestirali in zahtevali več pravic. Praznujemo pa ga s kresovi, budnicami in proslavami.

Slovenska karitas pričela zbirati sredstva za pomoč ljudem iz Sudana

Mednarodna mreža Karitas je zelo zaskrbljena zaradi posledic sedanjih spopadov v Sudanu za lokalno prebivalstvo. Cene hrane, goriva in drugih osnovnih dobrin so po poročilih OCHA v Sudanu skokovito narasle. Mnogi že tako revni prebivalci, si sedaj še težje privoščijo osnovne dobrine. Ogrožena so tudi njihova življenja. Številni že zapuščajo Sudan in iščejo varno zavetje v sosednjih državah, predvsem v Čadu, Egiptu in Južnem Sudanu. Dlje ko bodo trajali spopadi, večje bodo potrebe po humanitarni pomoči s hrano, vodo, higienskimi potrebščinami in varnim zavetiščem za številne notranje razdeljene prebivalce v Sudanu ali begunce v sosednjih državah.

Slovenska karitas se želi odzvati temu klicu na pomoč in začenja z akcijo zbiranja sredstev za pomoč Sudanu. Slovence vabi k solidarnosti. Zbrana sredstva bo posredovala organizacijam Karitas, ki delujejo na terenu, za osnovno humanitarno pomoč civilnemu prebivalstvu. Svoj dar lahko prispevate na:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Sklic: SI00 845
Namen: Pomoč Sudanu
BIC banke: LJBASI2X, Koda namena: CHAR
 
Prispevek v višini 5 EUR ali 10 EUR je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919.HVALA iz srca za vsak dar!