Vodnik po Arboretumu Volčji Potok

 V juniju 2023 je Arboretum Volčji Potok izdal knjižico Vodnik po Arboretumu Volčji Potok. Knjižica žepnega formata je namenjena predvsem obiskovalcem, ki se ne odločijo za voden ogled Arboretuma z vodičem, kljub temu pa si želijo pridobiti nekaj zanimivih informacij o parku. Namenjena je tudi rednim obiskovalcem, ki želijo poglobiti svoje znanje o zgodovini Arboretuma ter o zanimivih rastlinah.

Na šestdesetih straneh so opisani posamezni deli parka, dodane so zanimivosti in novosti, kot so prireditve skozi leto, uporaba QR kod, drgnjenka za otroke in družine, splošne informacije o odpiralnem času, vodenjih, gostinstvu in prodaji. Na sredini knjižice je zemljevid Arboretuma z legendo, ki omogoča lažjo orientacijo v parku. Ob opisih so slikovite fotografije Arboretuma v različnih letnih časih.

Besedilo je napisal Matjaž Mastnak, večino fotografij je prispevala urednica knjižice Mateja Račevski, oblikoval je Blaž Šilc; vsi zaposleni v Arboretumu Volčji Potok. Knjižica je izšla v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Cena knjižice je 11,90 €, naprodaj je pri blagajni vhoda v park. Vodnik po Arboretumu Volčji Potok je lahko tudi lepo darilo ali spominek po obisku enega najbolj znanih parkov v Sloveniji.

Snoviško poletje v znamenju kulinaričnih dogodkov in glasbenih večerov

Snoviško poletje v Termah Snovik je v polnem razmahu, do konca poletja bo postreglo z več kot 400 animacijskimi programi. Še posebej bodo letos dogajanje začinili tudi s kulinaričnimi dogodki in poletnimi glasbenimi večeri. Ker v termah spodbujajo uživanje lokalne hrane, bo v ospredju tuhinjska postrv, lokalna specialiteta v Tuhinjski dolini.

Najbolj okusen dogodek poletja bo v soboto, 22. julija 2023, ko bodo v najvišje ležečih slovenskih termah za vas pripravili kulinarični dogodek POSTRVIJADO, na katerem boste lahko uživali v tradicionalni tuhinjski postrvi in izbranih vrhunskih vinih. Okusne ribe bodo postrežene sveže, tako da boste lahko uživali v njihovi hrustljavi zunanjosti in sočnem, nežnem mesu. Seveda pa ne bo manjkalo tudi odličnih izbranih vin, ki se bodo podali okusom postrvi. Vina so skrbno izbrana pri Koželju, Hiši dobrih vin, in bodo ponudila širok spekter okusov, ki bodo zadovoljili tudi najzahtevnejše ljubitelje vina.

Dogajanje bo postavljeno na dve prizorišči, na zunanji bazen in na Kneippovo zunanjo teraso. Snovičkova kuhinja bo na zunanjem bazenu pripravljala tuhinjsko postrv od 15. do 18. ure. Na voljo bodo vina iz linije Dar sonca. Poleg tega boste imeli priložnost uživati v poletju na bazenih v objemu gozdov, daleč stran od mestnega vrveža. Na zunanji Kneippovi terasi pa boste lahko uživali pozno popoldne od 18. ure in vse do 22. ure v objemu gozdov ob prijetnih melodijah mladega tria CITRIN BAND. Kulinarično vinski večer bo zaokrožen z Vini Benedetič.

Pod zvezdnatim poletnim nebom pa se jim v Tuhinjski dolini pridružite na glasbenih poletnih večerih tudi vsak četrtek od 18. ure naprej na zunanji terasi pred termami. Za glasbo v živo bo skrbel Zoran Golavšek, gostje pa se bodo lahko zavrteli ob prijetnih melodijah. Za osvežitev s poletnimi pijačami in okusno poletno hrano pa bodo skrbeli v restavraciji Potočka.

Četrtkovi termini od 20. 7. do 24. 8. 2023 od 18:00 do 22:00

Četrtek, 20. 7. 2023 Aperol zabava z barmanom, glasbo v živo in jedmi z žara 

Četrtek, 27. 7. 2023 Glasbeni poletni večer z glasbo v živo

Četrtek, 3. 8 . 2023  Glasbeni poletni večer z izbranimi jedmi (školjke na buzaro, flamsteak na rukoli in parmezanom) in vinarjem s Hiše dobrih vin Koželj

Četrtek, 10. 8. 2023 Aperol party zabava z barmanom, glasbo v živo

Četrtek, 17. 8. 2023 Glasbeni poletni večer z glasbo v živo

Četrtek, 24. 8. 2023 Glasbeni poletni večer z glasbo v živo

V primeru dežja glasbeni večeri odpadejo.

Foto: Terme Snovik

V Državni zbor predani podpisi za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja #videotvslo

Ljubljana, 17.7.2023 - Avtorji predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnjem končanju življenja (ZPPKŽ) so danes v družbi skupine podpornikov in presednice Srebrne niti – združenja za dostojno starost Anite Caruso predali Državnemu zboru RS 5.513 od 5.841 podpisov volivcev in volivk, kolikor so jih zbrali v predpisanem roku, z zahtevo za pričetek zakonodajnega postopka za sprejem zakona. 

Dddr. Andrej Pleterski, vodja skupine avtorjev, je ob predaji podpisov dejal: “Z zbranimi podpisi dokazujemo veliko podporo in skrb, ki jo državljanke in državljani RS namenjajo ZPPKŽ, ker se zavedajo, da je problem trpečega umiranja treba urediti pravno in humano. Za to ni posebne stroke, o rešitvi in ureditvi mora odločati družba kot celota, v naši predstavniški demokraciji so to poslanke in poslanci, na katere se zato še posebej obračam. Verjamem, da bodo našli voljo in moč za sprejem zakona. In enako verjamem, da bodo nekoč tudi tisti, ki danes ZPPKŽ iz različnih razlogov nasprotujejo, spoznali, da so njihovi strahovi odveč in da so dobili možnost mirnega in dostojanstvenega konca življenja, ki je pravno urejeno, zagotavlja družbni nadzor in varnost postopka pred zlorabami.”

Z zbiranjem podpisov so pričeli 24. aprila in zaključili 22. junija 2023. V tem času so volivce in volivke ozaveščali in spodbujali k oddaji podpisa s pomočjo 35 prostovoljcev in prostovoljk, prek  medijev z nastopi, intervjuji, izjavami in soočenji, izvedli pa so tudi  8 organiziranih pogovornih predstavitev na lokalnem nivoju, v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Kopru, Ribnici in Straži pri Novem mestu. Osebno komunikacijo so podprli z informacijskim središčem na spletu www.mojezivljenje.si, aktivni so na družabnih omrežjih Facebook in Instagram.

Želijo si, da se zakonu v Državnem zboru nameni široka razprava, s katero bi se razjasnile še zadnje morebitne dileme. Spomnimo, da ima slovenski predlog zakona največ varovalk v primerjavi s sorodnimi zakoni držav, ki so že sprejele tovrstne možnosti odločanja o svojem življenju, ko gre za neozdravljiva, terminalna stanja bolezni, ki jih spremlja hudo trpljenje, ki je tako neznosno in težko, da bolnik ne vidi drugega izhoda. 

Obračajo se na poslance in poslanke, naj pri odločanju ne spregledajo dejstva, da so med nami vedno bolniki, ki si želijo to možnost. Mnogim namreč niti paliativna oskrba ne prinese lajšanja bolečine in trpljenja. Naj teh bolnikov z odločanjem ne prikrajšajo za takšno možnost zgolj zato, ker določene družbene skupine pri nas na to še niso pripravljene. Kot družba smo dolžni skrbeti za vse, humana družba pa mora človeku zagotoviti uresničevanje pravice do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Prav tako smo dolžni spoštovati avtonomnost odločanja o svojem življenju in hkrati primorani, da k temu pristopimo odgovorno, pravno urejeno in z največjo mero nepristranskosti.

S svojimi aktivnostmi ozaveščanja javnosti o ZPPKŽ bodo v Srebrni niti nadaljevali tudi v prihodnje, pravi Anita Caruso, predsednica društva, saj: »Skrb za hudo bolne, ki so v veliki meri starejši, ostaja del naših stalnih prizadevanj. Možnost skrajšanja trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega ob neozdravljivi bolezni, ki vodi v smrt, neomajno želijo, sodi mednje. S podpisi in z javnimi anketami imamo večkrat jasno izraženo večinsko podporo javnosti, kar potrjuje, da si velika večina ljudi želi da bi se njihovo življenje končalo brez trpljenja. Verjamemo, da bodo tej jasni podpori sledili tudi poslanci in poslanke v Državnem zboru.«

Soavtorji zakona so k temu dodali še svoja razmišljanja.

Prof. dr. Brigita Skela Savič: »Izjemno sem vesela odziva državljank in državljanov, hkrati pa sem presenečena nad pokroviteljstvom predvsem predstavnic in predstavnikov različnih zdravniških organizacij in njihovih delovnih skupin. Po sedanji zakonodaji se namreč človek lahko odpove predlaganemu zdravljenju, ne more pa ob potrjeni neozdravljivi napredovani bolezni sprejeti odločitve o koncu življenja in pri tem dobiti pomoči zdravstvenih delavcev. Izjemno neživljenjska situacija, ki jo naš ZPPKŽ želi razrešiti.«  

Dr. Dušan Keber: V dolgotrajnem procesu pisanja zakona smo upoštevali vse utemeljene predloge in pomisleke zdravnikov, nič pa ne moremo storiti ob stališču posameznikov med njimi, da noben popravek ne more spremeniti njihovega načelnega nasprotovanja. Spoznal sem veliko zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki menijo, da ta zakon potrebujemo.«

Pravnik doc. dr. Luka Mišič: »Veseli me, da je predlagatelju ZPPKŽ uspelo zbrati zadostno število podpisov za sprožitev zakonodajnega postopka. Gre namreč za prvi korak k spoštovanju posameznikove zasebne avtonomije oziroma sposobnosti odločanja o lastnih zadevah v celotnem življenjskem obdobju, tudi za primer smrti. Želim si živeti v družbi, v kateri imajo terminalno bolni in neznosno trpeči zakonito pravico do pomoči pri končanju življenja. Pomembna je že zakonska možnost, tudi če te pravice nikdar ne uresničijo.«

Filozof dr. Igor Pribac: »Ob oddaji zbranih podpisov podoživljam podporo, ki smo jo v minulih mesecih začutili med ljudmi. Predlog zakona zdaj roma v poslanske klopi. Pred nami je še dolga pot, a zaupam predsedniku vlade, da bo ta reforma, ki uživa široko podporo ljudi in varuje človekovo dostojanstvo, nazadnje uresničena."  

VIDEO - DNEVNIK TV SLO

www.mojezivljenje.si

https://www.facebook.com/mojezivljenjemojapravica

https://www.instagram.com/moje_zivljenje_moja_pravica/

Od likovne kolonije, do znamenite opere Madama Butterfly

Festival Ljubljana od 9. do 14. julija gosti že XXVI. Mednarodno likovno kolonijo, na kateri sodeluje osem tujih in slovenskih umetnikov po izboru selektorja in slikarja Toma Vrana, katerih razstava del bo v petek, 14. julija, ob 12. uri v Viteški dvorani Križank. Danes, 12. julija bo ob 20. uri v Križevniški cerkvi na sporedu večer posvečen Gustavu Mahlerju, na katerem bo Ensemble Dissonance izvedel Mahlerjeva in Schönbergova dela, nato bo 13. in 14. julija sledilo gostovanje Gledališča La Fenice, ki se bo predstavilo z opero Madama Butterfly v režiji Àlexa Rigole.

XXVI. Mednarodna likovna kolonija

Mednarodna likovna kolonija že 26. leto zapored poteka pod umetniškim vodstvom selektorja in slikarja Toma Vrana v Križankah kot del poletnega Ljubljana Festivala. Dogodek povezuje umetnike z vsega sveta, ki ustvarjajo v idiličnem ambientu zadnjega velikega Plečnikovega projekta. Na letošnji koloniji sodelujejo štirje akademski slikarji iz tujine (Ado Furlanetto, Zdravko Milić, Brad Downey in Guangxu Zheng) in štirje iz Slovenije (Karmen Bajec, Nina Stopar, Breda Sturm in Pšenica Kovačič). Udeležencem se je ponovno pridružil znani multimedijski umetnik Lado Jakša, ki bo jih spremljal ves teden. Na otvoritvi razstave bo s svojim umetniškim pogledom glasbeno-vizualno predstavil svoje videnje njihovega dela in procesa ustvarjanja.

Kolonija poteka od nedelje, 9., do petka, 14. julija, ko bo ob 12.00 v Viteški dvorani Križank otvoritev razstave nastalih del.

(14. 7., 12.00, Viteška dvorana Križank)

Mahler v Ljubljani

Ensemble Dissonance sestavljajo uveljavljeni glasbeniki iz Ljubljane, ki delujejo v Godalnem kvartetu Dissonance, Orkestru Slovenske filharmonije, Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, so profesorji na ljubljanski Akademiji za glasbo in samostojni glasbeni umetniki.

V prvem delu večera, bomo prisluhnili delu skladateljevega vzornika A. Schönberga Ozarjena noč, op. 4. Skladbo je napisal pri 25 letih, kmalu po tem, ko je spoznal svojo ženo Mathildo, sestro Aleksandra Zemlinskega, skladateljevega prijatelja in mentorja. V drugem delu bo pod taktirko Jonathana Stockhammerja izvedena Schönbergova komorna priredba Mahlerjeve Pesemi o Zemlji. Kot solist bo nastopil baritonist Jaka Mihelač, ki je prejemnik nagrad najprestižnejših tekmovanj Tenor Viñas in Hans Gabor Belvedere. V svoji dosedanji karieri je sodeloval z orkestri Berlinske državne kapele, barcelonske operne hiše Gran Teatre del Liceu, Kraljevega gledališča v Madridu in z rezidenčnim orkestrom Koncertne hiše v Berlinu. Na odru se mu bo pridružil tenorist Paul Schweinester. V preteklih sezonah je nastopal na Festivalu Bregenz, milanski Scali, na Salzburškem festivalu in v Pariški operi. Sezono 2022/23 je začel z novo operno produkcijo Die Schätzgräber v Renski državni operi v Strasbourgu.

(12. 7., 20.00, Križevniška cerkev)

Madama Butterfly

Madama Butterfly pripoveduje zgodbo o japonski gejši po imenu Čočo san oziroma Madami Butterfly in njeni nesrečni ljubezni. Opera raziskuje raziskuje spopad med vzhodno in zahodno kulturo ter poudarja nesporazume in kulturni imperializem, ki sta lahko posledici takšnih srečanj. Giacomo Puccini, rojen leta 1858 v Italiji, je cenjen skladatelj, znan po svojih čustveno nabitih operah. Njegova dela, vključno z La Bohème, Tosca, Madama Butterfly in Turandot, so postala brezčasne klasike, ki navdušujejo občinstvo s svojim močnim pripovedništvom in evokativno glasbo.

VIDEO -  DARKO BRRLEK, umetniški vodja in direktor Ljubljana Festivala ter častni član Evropskega združenja festivalov. 

Puccinijevo najslavnejšo mojstrovino bo izvedla operna hiša Gledališče La Fenice pod taktirko Danieleja Callegarija in v režiji Àlexa Rigole. V glavnih vlogah bodo nastopili Monica Zanettin, Manuela Custer in Vincenzo Costanzo. La Fenice slovi kot ena najbolj priznanih institucij v zgodovini italijanskega gledališča in je bila v 19. stoletju prizorišče slavnih opernih premier, na katerih so izvajali velika dela najpomembnejših italijanskih skladateljev.

(13. in 14. 7., 20.00, Cankarjev dom)

VIDEO - TOMO VRAN, slikar in grafik, selektor XXVI. Mednarodne likovne kolonije in predsednik Strokovnega sveta Festivala Ljubljana.

Vstopnice so v prodaji na ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na bencinskih servisih in ostalih Eventimovih prodajnih mestih.