Društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost pričakuje tvorno sodelovanje celotne družbe pri urejanju pogojev za dostojno starost svojih državljank in državljanov
Slovenija se s pripravo zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe ukvarja že od leta 2003. Vselej se je zataknilo pri virih financiranja. Tudi tokrat smo priča odporom do ponujenih rešitev. Kot kaže, nekateri deležniki še vedno nimajo volje in odgovornosti, da bi soglašali s končno ureditvijo pogojev za dostojno življenje starejše populacije, ki predstavlja že več kot četrtino vseh prebivalcev. V prihodnje bo po različnih projekcijah ta delež še naraščal.
Poudarjamo, da podpiramo zakonsko ureditev dolgotrajne oskrbe. Kdaj bomo to področje uredili, če ne zdaj, ko že več deset tisoč prebivalcev v državi nujno potrebuje oskrbne storitve? V Srebrni niti smo imeli priložnost sodelovati v posvetovalni skupini na Ministrstvu za solidarno prihodnost, žal pa ekipa večine naših predlogov ni upoštevala. Zavedamo se, da zakon ni idealen, premalo je celovite skrbi za uporabnike, premalo je poudarka tudi na zdravstvenih vidikih dolgotrajne oskrbe, ne le socialnih. Zakon predvideva oprostitev plačila za vse tiste, ki prejemajo DSP oz. varstveni dodatek, še bolje bi bilo, če bi bili oproščeni prispevka vsi, ki so pod pragom revščine. Skrbi nas, ker so predlagatelji izbrali vstopne točke v CSD-jih in ne v DSO-jih ali v patronaži, kot smo predlagali ali v opredelitvi multidisciplinarnih timov z zastopanjem socialne, zdravstvene in pravne stroke. Zdravstveno stanje uporabnika/ce bo eden od ključnih parametrov pri ocenjevanju storitev dolgotrajne oskrbe, zato smo predlagali drugačne profile presojevalcev na vstopnih točkah, a nismo bili upoštevani. Ključni pomisleki, ki jih imamo ob zakonu, ostajajo, vendar pa sprejetje zakona podpiramo, saj njegovo zaviranje in zavračanje trajata že predolgo.
Zaradi izogibanja določitvi sistemskega vira financiranja dolgotrajne oskrbe se nenehno ponavlja zgodba, ki se je začela pred dvajsetimi leti. Vse dozdajšnje različice zakonov o dolgotrajni oskrbi so padle prav zaradi nestrinjanja s financiranjem na način plačevanja prispevkov, družba in politika pa niso bile pripravljene iskati drugih virov, kot so na primer obdavčitev nepremičnin, intelektualne lastnine in drugega premoženja. Če se bo to zgodilo tudi tokrat, bomo starejši brez moči in brez oskrbe še naprej. Lahko si samo predstavljamo, kako dobro urejeno oskrbo, primerljivo s skandinavskimi državami na primer, bi imeli, če bi prispevke plačevali že dvajset let.
Zavrnilna stališča predstavnikov delodajalcev, tudi obrtnikov in kmetov, so nesprejemljiva, saj kažejo na popolno nerazumevanje in nepoznavanje področja dolgotrajne oskrbe. Ne zavedajo se, kako se bo staranje družbe odrazilo v razvoju gospodarstva in družbe kot celote. Njihovo ozko gledanje na interese lastnikov in nepripravljenost na solidarnost nas bolijo in globoko žalijo. Mar starejši nismo vredni enega odstotka, čeprav še vedno prispevamo, vsak po svojih močeh, k dobrobiti družbe, saj opravljamo enormno količino neplačanega dela? Pomagamo svojim otrokom, varujemo vnuke, negujemo partnerje in sorodnike, se vključujemo v prostovoljstvo in s tem prispevamo k blaginji vseh. Navsezadnje smo to državo – v njej vrtce, šole, zdravstvene domove in domove za starejše – gradili že takrat, ko je bila večina današnjih upravljalcev in lastnikov še v osnovni šoli. Morda bi morali prispevek za dolgotrajno oskrbo preimenovati v »prispevek za delno povračilo za opravljeno prostovoljno delo starejših«, da bi ga predstavniki delodajalcev, obrtnikov, kmetov in študentov razumeli in sprejeli.
Sprašujemo se, zakaj delodajalci niste problematizirali določbe iz prejšnje različice zakona, ki je v 48. členu prav tako predvidela "obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo". Če vas zdaj vodijo politično-strankarski motivi, potem smo v Srebrni niti upravičeno zelo zaskrbljeni, saj to pomeni, da bo kar četrtina Slovencev še naprej živela pod preprogo socialno-politične sprejemljivosti. Predstavnike deležnikov, ki zavračate financiranje dolgotrajne oskrbe, prosimo, da nam javno v medijih odgovorite na vprašanja: Kaj si predstavljate pod pojmi etičnih vrednot, kot so spoštovanje in odgovornost do starejših generacij, poštenost in pravičnost pri upoštevanju našega minulega in sedanjega prispevka, medgeneracijska solidarnost pri zagotavljanju dostojne starosti? Katere storitve dolgotrajne oskrbe mora zagotavljati tako imenovana socialna država, če sploh katere, katere pa naj si preskrbimo starejši sami? Pri tem vas prosimo, da pomislite ne le na tiste, ki imajo lastnino in prihranke, ampak predvsem na tiste najštevilnejše, ki je nimajo in lahko pomoč iščejo le pri dobrodelnih organizacijah, na klopcah v parkih in v kartonskih škatlah v nezaklenjenih podhodih.
Če želimo zakonsko urediti vprašanje dolgotrajne oskrbe, moramo prispevati vsi, tako upokojenci kot tisti, ki boste oskrbo potrebovali šele čez čas, torej zaposleni, kmetje, obrtniki, študenti. Od Ministrstva za solidarno prihodnost pa pričakujemo, da bo pripravilo izvedbene akte ZDOsk1 kar najhitreje, da se bo zakon lahko izvajal in dograjeval, upoštevaje spreminjanje razmer.
Upamo na konstruktiven dialog z vsemi deležniki, na njihovo razumevanje in neposredno sodelovanje tudi v prihodnosti.
Pripravili:
Predsednica:
Darinka Klemenc Anita Caruso
Mag. Bojana Cvahte
Društvo Srebrna nit je javno
pismo poslalo naslednjim:
Vlada R Slovenije
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Ministrstvo za zdravje
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Mediji
.jpg)
