Odlično sodelovanje Agencije za varnost prometa in Zveze društev upokojencev Slovenije

Ljubljana, 26. julij 2023 - V. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) mag. Simona Felser je na obisku gostila novo predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Zdenko Jan. Sogovornici sta se pogovarjali o tem, kako odlično sodelovanje med AVP in ZDUS z namenom varne mobilnosti starejših še okrepiti in nadgraditi, da bi dosegli kar najširši segment te populacije.

V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 384.028 imetnikov vozniških dovoljenj, ki so starejši od 61 let, to je skoraj tretjina od vseh imetnikov (28 %). Od tega jih je bilo kar 784 v skupini nad 90 let. V prihodnjih letih se bo populacija še starala in na cestah bo čedalje večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju. Mag. Felser je predstavila povzetek letošnjih delavnic Sožitje, ki se jih je v prvi polovici letošnjega leta udeležilo že skoraj 900 voznic in voznikov. Cilj sodelovanja AVP in ZDUS je okrepljeno medgeneracijsko sodelovanje z namenom višje stopnje varnosti vseh udeležencev v prometu, sta bili enotni mag. Simona Felser in Zdenka Jan.

Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije, Generalno policijsko upravo, DARS, Rdečim križem Slovenije in drugimi, pripravlja projekt »SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU«, s katerim izvajamo brezplačne celovite preventivne dogodke oz. usposabljanja za starejše po celi Sloveniji. Letos je bilo do konca junija izvedenih že 21 dogodkov, ki se jih je udeležilo 871 voznic in voznikov. V sezoni 2023/24 je načrtovanih že 38 dogodkov, zainteresirani se lahko prijavijo tukaj: https://www.avp-rs.si/projekt-sozitje-in-predvideni-termini-dogodkov/.

Mag. Simona Felser in Zdenka Jan sta govorili tudi o krepitvi praktične osvežitve vozniškega znanja in spretnosti. AVP poleg projekta Sožitje z društvi upokojencev po vsej državi sodeluje tudi z izvedbo dodatnih dogodkov, kot so osvežitve znanja cestnoprometnih predpisov in predavanja o varni udeležbi v prometu. ZDUS pa na segmentu prometne varnosti starejših sodeluje tudi s šolami vožnje in policijo.

Predsednica ZDUS Jan je predstavila primer dobre prakse s prostovoljnimi vozniki, ki pod okriljem ZDUS poteka na področju Koroške. Po njihovih izkušnjah gre za odlično rešitev za krajše razdalje, ko prostovoljni vozniki nudijo vožnje starejšim osebam, ki same nimajo vozniškega izpita ali svojcev, ki bi jim lahko zagotovili prevoz do zdravnika, trgovine in podobno, predvsem tam, kjer mreža javnega prevoza ni vzpostavljena. Povpraševanje po storitvah prostovoljnega prevoza starejših po podatkih ZDUS narašča.

Srečanju sta se pridružila še podpredsednik ZDUS Željko Kljajić in vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Dragica Sterna Pražnikar.

Informacije o povzročiteljih in posledicah prometnih nesreč po starostnih skupinah v letu 2022

Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v letu 2022 je bilo v starostni skupini nad 64. letom starosti – 31 (27 v letu 2021) umrlih. Sledijo starostna skupina od 55. do 64. let – 17 (24 v letu 2021) umrlih ter starostni skupini od 45. do 54. let – 14 (16 v letu 2021) in od 35. do 44. let – 12 (13 v letu 2021) umrlih. Delež umrlih najstarejših udeležencev je v lanskem letu znašal 36 % (24 % v letu 2021), kar je največ do sedaj.

Pri najstarejših udeležencih je bilo tudi največ hudo telesno poškodovanih, največ lažje telesno poškodovanih pa je bilo v starostni skupini med 35. in 44. letom starosti.

 
Največ prometnih nesreč v letu 2022 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti in sicer 2.759 (2.668 v letu 2021). Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.704 (2.632 v letu 2021) prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji stari nad 64 let – 27 (22 v letu 2021) umrlih. Sledi starostna skupina od 45. do 54. let – 17 (18) umrlih.

V zadnjem obdobju je zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64 let starosti, se je povečal iz 14 % leta 2017 na 31 % v letu 2022. Tudi delež v starostni skupini od 55. do 64 let, se je povečal in sicer iz 9 % v letu 2017 na 15 % v letu 2022. Največji padec v istem obdobju beležimo pri starostni skupini od 25. do 34. let starosti, saj je delež padel iz 28 % v letu 2017 na 15 % v letu 2022.

Zbiranje vlog in pomoči za prizadete v zadnjih neurjih se nadaljuje

Do 26. julija so na lokalnih Karitas  prejeli skupno že 160 vlog za pomoč gospodinjstvom iz različnih delov države. Od tega so prejeli 21 nujnih prošenj za takojšnjo pomoč in obnovo domov in 139 prošenj za pomoč pri obnovi osnovnih življenjskih pogojev in preprečevanju nadaljnje škode. Vloge za pomoč so večinoma prejeli iz naslednjih krajev in območij: Kančevci, Murska Sobota, Maribor z okolico, Koroška,  Slovenske Konjice,  Cerkno, Slovenska Bistrica, in Ptuj z okolico.

Sodelavci Karitas so obiskali najbolj prizadeta območja in stopili v stik s prizadetimi gospodinjstvi. Kdor bi želel oddati vlogo za pomoč ali potrebuje dodatne informacije, se lahko obrne na najbližjo župnijsko ali škofijsko karitas (www.karitas.si/mreza-karitas).

Vaša podpora v teh težkih časih je neprecenljiva. Vse ljudi odprtega srca še naprej vabimo k darovanju, saj se pravi obseg škode in stisk gospodinjstev šele kaže.

Svoj dar lahko posredujete na:

Slovenska karitas
Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Namen: POMOČ NEURJE
Sklic: SI 00 624

Svoj prispevek pa lahko prispevate tudi z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919 in prispevate 5 EUR ali KARITAS10 na 1919 in prispevate 10 EUR za prizadete v neurjih.

Prvi intervju nove predsednice Zveze društev upokojencev Zdenke Jan na N1

Gostja oddaje N1 STUDIO je bila nova predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenka Jan, ki je mesec dni po izvolitvi prvič stopila pred kamero. Intervju je vodil Miha Orešnik.

Zdenka Jan je spregovorila o pričakovanjih do vlade, ki njihove predloge ignorira – to se je zgodilo pri zakonu o dolgotrajni oskrbi. Prav tako še vedno ne poznajo izhodišč pokojninske reforme. Komentirala je tudi proteste upokojencev v Ljubljani in pojasnila, zakaj se je pridružila Aleksandri Pivec in jo kmalu tudi zapustila.

VIDEO

Na Ljubljana Festivalu tudi, največje v srednji Aziji, Državno operno in baletno gledališče iz Astane #video

Na 71. Ljubljana Festival prihaja največje gledališče v srednji Aziji, Državno operno in baletno gledališče Astana. V ljubljanskih Križankah bodo 25. in 26. julija ob 21. uri izvedli predstavo, sestavljeno iz odlomkov različnih znanih baletov. Že od leta 2019 se lahko nadarjeni študentje udeležijo Mojstrskih tečajev, tokrat se bodo pod vodstvom priznanih profesorjev izobraževali med 23. julijem in 6. avgustom, prisluhnili pa jim bomo na koncertih 27. in 29. julija ter 5. in 6. avgusta ob 18. in 20. uri v Križevniški cerkvi. Prav tako v Križevniški cerkvi pa bomo 4. avgusta ob 20h uživali ob zvokih Bachovih violinskih koncertov.

Državno operno in baletno gledališče Astana opera je bilo ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan Nursultana Nazarbajeva. V njihovem repertoarju najdemo tako mednarodno uveljavljena dela kot tudi dela uveljavljenih nacionalnih skladateljev. V Križankah bodo izvedli predstavo, sestavljeno iz odlomkov različnih baletov, in sicer so to odlomek iz klasičnega baleta Gusar  Adolpha Adama, Klica stepe  na glasbo Renata Gaisina, Talisamana  Riccarda Driga, filozofskega baleta Maxa Richterja Kako dolgo je zdaj?,  Petitova predstava Leda in labod,  ki črpa iz grške mitologije, na glasbo Johanna Sebastiana Bacha, kazahstanska ljudska točka Qyly Zaman,  Adagio  iz Hačaturjanovega rimljansko navdihnjenega Spartaka,  ter odlomek iz klasičnega baleta Don Kihot  Ludwiga Minkusa. Po odmoru bo mogoče slišati enega najbolj znanih komičnih baletov Šest nemških plesov  večkrat nagrajenega in mednarodno uveljavljenega češkega koreografa sodobnega plesa Jiříja Kyliána, ki se opira na Mozartovo glasbo in se poklanja skladateljevemu humorju in glasbeni briljantnosti. Za Kyliánovo koreografijo je značilno, da presega meje klasičnega kanona, saj se je uveljavil kot filozofski koreograf, ki bolj kot fizične zmogljivosti telesa raziskuje globine človeške narave. Leta 2015 je umetniško vodstvo prevzela Kazahstančanka Altynai Assylmuratova, ki je zaradi pogostih gostovanj v tujini, med drugim v družbi Rolanda Petita, postala bolj priljubljena v zahodnih gledališčih kot v domovini. Njen repertoar je vključeval vse vidnejše klasične baletne vloge v baletih, kot so Labodje jezero, Trnuljčica, Giselle, Don Kihot, Bajadera, Ognjeni ptič in drugi, kot tudi vrsto sodobnih del. (25. in 26. 7., 21.00, Poletno gledališče Križank)

VIDEO - DARKO BRLEK, umetniški vodja in direktor Ljubljana Festivala.  

Eden izmed glavnih ciljev Festivala Ljubljana je izobraževanje mladih umetnikov. Tako so v letu 2019 za domače in tuje študente prvič organizirali mojstrske tečaje, katerih umetniško vodstvo je prevzel eden najvidnejših slovenskih pozavnistov Branimir Slokar. Na njegovo povabilo se v Ljubljano vsako leto ponovno vračajo njegovi kolegi, izvrstni glasbeniki, solisti ter profesorji na uglednih evropskih glasbeno-izobraževalnih ustanovah. Letos bodo nadobudne študente poučevali violinistki Latica Honda-Rosenberg in Lana Trotovšek, violist Hartmut Rohde, violončelist Jens-Peter Maintz, kontrabasist Rick Stotijn, oboist Emanuel Abbühl, flavtist Felix Renggli, klarinetist François Benda, fagotist Ole Kristian Dahl, trobentač Reinhold Friedrich, rogist Andrej Žust in pianist Epifanio Comis. Poleg dela  z najboljšimi glasbeniki in prodobivanja strokovnih znanj pa mojstrski tečaji ponujajo še vrsto orodij in znanj za začetek ustvarjanja uspešne kariere v sodobnem svetu ter odpirajo možnosti, ki bodo mladim glasbenikom pomagale na tekmovalnem trgu. (od 23. 7. do 6. 8., Glasbena šola Vič-Rudnik)

Bachov sloves genija je trdno zasidran v zahodni kulturni zavesti, zato si je težko predstavljati  ko ni bil priljubljen. Toda proti koncu svojega življenja je veljal za staromodnega, po smrti pa je njegova glasba krožila le v rokopisih med skladatelji in poznavalci, zato je čudež, da je toliko del ohranjenih. Poletni večer bo posvečen tistim redkim ohranjenim solističnim koncertom, virtuozni orkestrski suiti in priredbi ene najbolj veličastnih orgelskih skladb. Dela bodo zazvenela v izvedbi Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uspešni glasbeniki iz slovenskih vodilnih glasbenih ustanov. Njihovo poslanstvo je pod vodstvom ustanovitelja in violončelista Klemna Hvale promocija ter razvoj komorne glasbe v domačem glasbenem prostoru. Na odru se jim bodo pridružili edinstveno muzikalična violinistka Lana Trotovšek, ki si je ustvarila bogato mednarodno kariero, večkrat nagrajeni flavtist Boris Bizjak, ki izvaja komorno glasbo s številnimi mednarodnimi glasbeniki, priznani violinist in pedagog Janez Podlesek, ki redno sodeluje z ansamblom in se predvsem posveča izvedbam slovenskih skladateljev, ter oboist Sorin Crudu, ki je prejemnik številnih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. (4. 8., 20.00, Križevniška cerkev)

VIDEO - CELOTEN POSNETEK NOVINARSKE KONFERENCE