Predsednica Nataša Pirc Musar se je na Javorovici poklonila padlim borcem s položitvijo venca

Javorovica nad Šentjernejem, 16. 3. 2024 – Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je bila slavnostna govornica na spominski slovesnosti ob 80. obletnici poboja borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade. Predsednica republike se je padlim 113 borcem poklonila s položitvijo venca.

Predsednica republike je v slavnostnem govoru opozorila na opustošenje, ki ga povzročajo vojne, in trajne posledice, s katerimi se soočajo ljudje in svojci umrlih. V spomin na padle partizane IV. bataljona Cankarjeve brigade, ki so 16. marca 1944 na tem kraju izgubili življenje v bitki z nemškimi in domobranskimi enotami, je predsednica Pirc Musar položila venec v spominski hram.

»Borci IV. bataljona Cankarjeve brigade so umrli, ker so si želeli svobode zase in za druge, ker so želeli bivati na svoji zemlji in pregnati okupatorja, ker so želeli govoriti slovenski jezik in brati slovenske knjige. Nam, ki lahko uživamo sadove tega boja in upora, mora biti mesto njihovega trpljenja in zadnjega počitka večni opomin o nesprejemljivosti vojnih grozot in nacističnega nasilja.« S temi besedami se je predsednica Republike Slovenije poklonila padlim in poudarila, da morata človeško življenje in svoboda, brez izjeme, vedno ostati spoštovana in neprecenljiva, saj sta temelj sobivanja in človečnosti.

Predsednica je zaskrbljena, ker sta globalna solidarnost in človečnost še vedno na preizkušnji. Kljub naukom iz zgodovine in grozljivim pričevanjem iz Ukrajine in Gaze, se še vedno ukvarjamo z različnimi interpretacijami humanitarnosti, civilizacijskih norm, pogojev za prekinitev spopadov in zagotovitev pomoči ranljivim. »Mednarodno pravo in človekove pravice prevečkrat postajajo figure na šahovnici interesov velikih sil. Tega res ne smemo dopustiti,« je bila jasna ob zavezi, da se odločno zoperstavimo vsem poskusom spodkopavanja multilateralizma, nespoštovanja soljudi ter človekovih pravic in svoboščin.

Predsednica republike je slavnostni govor zaključila s pozivom k spoštovanju in ohranjanju kulture spominjanja, še posebej med mladimi. Meni, da je izredno pomembno ohranjati pomen narodnoosvobodilnega boja ter spomin na gorje fašizma in nacizma, soočiti pa se moramo tudi s temnimi poglavji svoje zgodovine. »Ne smemo pozabiti na žrtve naših prednikov in na okrutna dejanja fašizma in nacizma ter na kršitve človekovih pravic in zločine. Sposobni moramo biti sodelovati, odpuščati in poskrbeti, da se vojno gorje nikoli več ne ponovi. Dostojno pokopati tudi žrtve povojnih pobojev in ob tem seveda ne dopustiti spreminjanja zgodovinskih dejstev,« je dejala. Ob tem se je zahvalila lokalnim skupnostim in veteranskim organizacijam širom Slovenije, da tako skrbno pripravljajo slovesnosti, urejajo obeležja in pripovedujejo mladim o dogodkih iz naše preteklosti.

Prizadevali se bomo, da bo Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sprejet

Po glasovanju v državnem zboru 7. marca 2024, v katerem poslanci in poslanke niso potrdili predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenju (ZPPKŽ) za nadaljnjo obravnavo, je delovna skupina za pripravo zakona v okviru Srebrne niti - združenja za dostojno starost ocenila dosedanji potek in sprejela odločitev o nadaljnjih korakih. V javni izjavi poslancem in poslankam ter širši javnosti posredujemo svoje sporočilo.

Ugotavljamo, da glasovanje v državnem zboru nikakor ne odraža volje volivk in volivcev. Ti so svojo podporo izrazili z več kot 5.500 podpisi in s tem jasno sporočili zakonodajalcu, da je potrebna zakonska ureditev problematike. Prav tako je več javnomnenjskih raziskav v letu 2023 in tudi prej izkazalo večinsko podporo državljanov in državljank.

Posebna delovna skupina in Srebrna nit – združenje za dostojno starost kot pobudniki zakona svoje sporočilo primarno naslavljamo na poslance in poslanke največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda, ki so v parlamentarni razpravi zakon podprli, tik pred glasovanjem pa sporočili, da bodo glasovali proti, zato da bi o njem lahko neposredno odločali volivci in volivke na posvetovalnem referendumu. Takšno odločitev v Srebrni niti vidimo kot taktično glasovanje in odmik od stališč stranke, ki jih je ta predhodno zagovarjala. O zakonu bi namreč tudi ob izraženi parlamentarni podpori lahko odločali na referendumu.

V združenju Srebrna nit smo globoko razočarani nad takšno odločitvijo in jo obsojamo, hkrati pa pričakujemo, da bodo v novih okoliščinah poslanci in poslanke Gibanja Svoboda izpolnili svojo napoved ter čim prej vložili zahtevo za posvetovalni referendum. Tega bi bilo časovno mogoče priključiti letošnjim junijskim volitvam v evropski parlament. Avtorji predloga zakona in Srebrna nit pričakujemo, da bo Gibanje Svoboda čim prej javno in nedvoumno pojasnilo svoje stališče do zakona in nadaljnje postopke. S tem bodo razjasnili zatečeno stanje, v katerem podporniki zakona ostajajo razočarani nad dogajanjem in ne vidijo jasnih rešitev za nadaljevanje.  

Hkrati pobudniki zakona sporočamo, da bomo nadaljevali s prizadevanji, da tudi v Sloveniji zakonsko uredimo pomoč pri končanju življenja in se tako pridružimo aktualnim prizadevanjem v Franciji, po sprejetju istovrstnega zakona pa tudi več drugim državam, ki razumejo, da so med nami ljudje, ki zaradi bolezni in izjemno hudega, drugim pogosto nepredstavljivega trpljenja želijo sami odločati o koncu svojega življenja. Posebej poudarjamo, da ureditev paliativne oskrbe, kakor navajajo nasprotniki zakona, ni ustrezna nadomestna rešitev problema, ampak bi le ureditev obojega - v primerni komplementarni obliki - lahko v prihodnosti predstavljala vzpostavitev možnosti za človekovo odločanje o lastnem življenju, tudi o njegovem končanju.

V Srebrni niti posebej poudarjamo, da prizadevanje za uveljavitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nikakor ni edino področje, s katerim se Srebrna nit ukvarja. Take izjave jemljemo kot neresnične, celo žaljive. Prav nasprotno. V ospredju naših prizadevanj v zadnjem obdobju je bilo sodelovanje v pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta pa naj bi – kakor vemo – omogočil starejšim, da čim daljše obdobje svojega tretjega življenjskega obdobja preživijo v domačem okolju, država pa bi njim in njihovim najbližjim zagotovila potrebno podporo za dostojno življenje.

Volivke in volivce v Sloveniji že danes pozivamo, da se napovedanega posvetovalnega referenduma udeležijo v čim večjem številu in glasujejo za sprejem in uveljavitev zakonodaje, ki bi omogočila trpečim odločati o koncu njihovega življenja. Glede na naklonjeno razpravo poslank in poslancev koalicije v DZ v Srebrni niti verjamemo, da bodo ti spoštovali večinsko potrjeno voljo do pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in jo bodo kar najhitreje po referendumu s sprejemom zakona tudi udejanjili.

 Dddr. Andrej Pleterski
Vodja delovne skupine za pripravo ZPPKŽ
in
Srebrna nit – združenje za dostojno starost
Pobudnik za sprejem ZPPKŽ

Na Tednu možganov o intimnih odnosih

Ali ste vedeli, da kar 95 odstotkov naših odločitev izhaja iz podzavesti, kar pomeni, da je večina naših dejanj in vedenj posledica možganske dejavnosti na nezavedni ravni in da imamo na dan tudi do 70.000 misli oziroma kar 48 misli na minuto? Spoznanja o možganih nas neprestano presenečajo, zato Slovensko društvo za nevroznanost (SiNAPSA) že od leta 2009 tretji teden v marcu ljudi na različnih dogodkih na poljuden način ozavešča o delovanju našega najmanj raziskanega organa. Letos bo Teden možganov potekal od 11. do 15. marca, poskušal pa bo odgovoriti na vprašanje, česa nas lahko vede o možganih naučijo o spolnosti ter kakšno vlogo ima v življenju posameznika in širši družbi.

Zvrstila se bodo zanimiva predavanja, delavnice in filmske projekcije. Teden bodo začeli z raziskovanjem ljubezni in kaj se pri tem dogaja v možganih živali in ljudi. Govora bo o socioloških perspektivah pri razumevanju seksualnosti ter o nekaterih težjih temah, kot so vaginizem, spolna zloraba, težave s spolno funkcijo mladostnikov, spolno prenosljive okužbe in podobno. Prav tako bodo predstavili nova odkritja raziskav, npr. o metabolnem sodelovanju nevronov, stimulaciji živca vagusa pri Parkinsonovi bolezni ter spalni apnei in cirkadianih ritmih. Na zaključni okrogli mizi bodo gostje razkrili, iz česa vznikne spolna privlačnost, estetiko in videz telesa, vlogo biologije pri izbiri partnerja in še kaj.

Večina dogodkov bo potekala na Institutu "Jožefa Stefana" v Ljubljani (Jamova cesta 39). Vzporedni program s posameznimi dogodki bo potekal tudi v Mariboru, Kopru in Novem mestu.

Podrobnejše informacije najdete na https://tedenmozganov.si

Povzeto po reviji VZAJEMNOST

Glasba nas prav zares osrečuje

Naš prvi Lions klub Ljubljana, ustanovljen še v času nekdanje države, je za svoj osrednji letni dobrodelni dogodek namesto tradicionalnega plesa izbral glasbo. V prelepi, prenovljeni veliki dvorani ljubljanske Kazine so na mednarodni dan žensk in ob podpori več kot 160 prijateljev pripravili imeniten glasbeni večer, ki sta mu pečat z raznolikim glasbenim programom vtisnila Manca in Benjamin Izmajlov.

Piko na i je odrskemu dogajanju z dvema recitacijama dodal še en londonski diplomant muzikala Luka Markus, ki je publiko navdušil z recitalom dveh pesmi o ljubezni, partnerstvu, predanosti in brezmejni ljubezni. Kot se za dan žena spodobi. Počaščeni tudi s prisotnostjo predsednice Državnega zbora  mag. Urške Klakočar Zupančič ter dr. Aleša Musarja, so mednarodni dan žensk posvetili tistim, ki ostajajo na robu družbe.

Dobrodelno zbranih 3.000 evrov so podelili Zavodu Pod strehco, ki na Zaloški 42 v Ljubljani vsak delovnik zagotavlja brezplačne tople juhice za socialno ogrožene in starejše, ki ne morejo poskrbeti za topel obrok. Ekipa Zavoda Pod strehco je ta večer pripravila imenitno pogostitev ter gostom juhice ponudila tudi za nakup za domačo uporabo. Police s ponudbo so ostale skoraj prazne.

Dr. Aleš Musar, mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica LK Ljubljana Uršula Zore Tavčar.

Dobro razpoloženje zaščitni znak večera.

Darja Kuhar Kotnik in Branka Neffat.

Kulturno umetniški par Polona Vetrih in Mitja Rotovnik.

Luka Markus.

Predstavnice Društva poslovnih žensk FAM. 

Prvi slovenski lion Borut Miklavčič s soprogo Bredo.

Ugledna pravnica Tjaša Andree Prosenc je prišla s prijateljicami.

Veseli so bili tudi moški predstavniki_dr. Aleš Musar.