Odziv predsednice republike ob smrti papeža Frančiška

Ljubljana, 21. 4. 2025 - Na velikonočni ponedeljek se je poslovil papež Frančišek. V nadaljevanju objavljamo misli predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ob njegovi smrti. Predsednica republike se je s papežem Frančiškom sestala trikrat. Prvič na pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI., 5. januarja 2023. Dvakrat pa jo je nato papež sprejel na zasebni avdienci, in sicer 22. maja 2023 ob uradnem obisku predsednice v Republiki Italiji in 5. decembra 2024, ob uradnem obisku predsednice pri Svetem sedežu v Vatikanu.

Prvo srecanje predsednice in papeza Franciska, 5 januarja 2023

"Z globoko žalostjo sem sprejela novico o smrti papeža Frančiška. Izrekam iskreno sožalje Katoliški cerkvi in vsem, ki so v njegovem sporočilu sočutja, ponižnosti in upanja našli moč in navdih.

Zasebna avdienca predsednice Pirc Musar s papezem Franciskom, 5 december 2024

Svet je izgubil izjemnega duhovnega voditelja, ki je s svojo preprostostjo, sočutjem in neutrudnim prizadevanjem za mir, pravičnost ter dostojanstvo vseh ljudi zaznamoval naš čas. Njegove besede in dejanja so nagovarjale srca milijonov vernikov in nevernikov po vsem svetu. Njegove besede ob najinih srečanjih bodo za vedno spremljali tudi mene.

Pogovor predsednice Pirc Musar in papeža Frančiška, 22 maja 2023

Dejstvo, da je umrl na velikonočni ponedeljek – dan, ko kristjani obeležujejo zmago življenja nad smrtjo – nosi globoko simboliko. Vabi nas k razmisleku o njegovi trajni zapuščini in o svetlobi, ki jo je vnašal v svet s svojimi dejanji in besedami.

Predaja daril papežu ob zadnjem srečanju, 5 decembra 2024

Naj počiva v miru. Naj nas njegova vizija pravičnejšega, sočutnejšega in bolj povezanega sveta vodi še naprej." 

Velikonočna poslanica predsednika vlade dr. Roberta Goloba

Spoštovane državljanke, spoštovani državljani,
cenjeni rojaki doma in po svetu.

V času, ko se narava prebuja in z njo tudi tisto tiho v nas, vam iskreno želim, da bi letošnja velika noč v vaše domove in misli prinesla mir. Mir v srcu in odnosih ter upanje, ki presega besede.



Velikonočna poslanica predsednika vlade dr. Roberta Goloba | Avtor: KPV

Velika noč je praznik, ki nas spomni, da tudi v najzahtevnejših okoliščinah nikoli ne smemo izgubiti vere, zlasti vere v moč človeka. Kajti prav v človeškem dostojanstvu, odgovornosti in notranji trdnosti se skriva največja moč skupnosti. To je praznik, ki nas uči, da se tudi v najtežjih časih vedno znova odpirajo nove poti.

V svetu, polnem izzivov in preizkušenj, je zato še posebej pomembno, da ostajamo povezani: drug z drugim in drug za drugega. Da znamo prisluhniti in stopiti skupaj, tudi če mislimo različno. Da ne pozabimo, da človečnost ni šibkost, temveč temelj prave moči.

Praznični čas, povezan s simbolom novega rojstva, nas vabi k razmisleku o tem, kakšen svet želimo soustvarjati in katere vrednote želimo prenesti naprej – otrokom, vnukom, tistim, ki prihajajo za nami. Naj bo to svet odprtosti, poguma in sočutja.

Vsem želim, da te blagoslovljene praznike preživite v miru, prežete z lučjo, pogumom in vero v boljšo prihodnost.

Dr. Robert Golob,
predsednik vlade Republike Slovenija

Velikonočna poslanica slovenskih škofov 2025: »Videl je in veroval« (Jn 20,8) #VIDEO

V imenu slovenskih škofov je letošnjo velikonočno poslanico predstavil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

Msgr. Alojzij Cvikl DJ, ​​​​​​​mariborski nadškof metropolit; Foto: Matjaž Feguš, Feguš film.

Ko se je apostol Janez zazrl v Jezusov prazni grob, je s telesnimi očmi lahko videl povoje, ki so ležali na mestu, kjer je bilo položeno njegovo razbičano, mrtvo telo, in videl je prtič, ki je bil posebej, zvit na drugem mestu. Njegov notranji, duhovni pogled pa je bil ob tem prevzet od spoznanja, da je Jezus zares vstal od mrtvih in da se je v polnosti uresničila Jezusova večkratna napoved vstajenja.

Zakaj je Janez videl več kot Peter? Ker je Gospoda ljubil in s tem pokazal, da hoče biti zvest Bogu. Tudi v najtežjih in najusodnejših trenutkih, ko so vsi drugi Jezusa zapustili, je bil ob njem, tudi pod križem, ob njegovi smrti. Prav ljubezen, s katero je v preizkušnji ostal zvest Kristusu, mu je omogočila, da je mogel videti več.

VIDEO

Izkušnja vere, da je Jezus premagal smrt in živi, je bilo od vsega začetka osrednje in bistveno oznanilo krščanstva. Letos kristjani obhajamo 1700. obletnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora, ki se je sestal v Niceji, blizu Carigrada, leta 325, na katerem so jasno poudarili, da je Jezus tretji dan vstal od mrtvih.

Gospodovo vstajenje od mrtvih ni samo dar Očeta Sinu, ker je v celoti izpolnil njegovo voljo. Njegova zmaga prinaša upanje vsem, saj nam govori, da zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede.

Praznovanje velikonočne skrivnosti v tem jubilejnem svetem letu želi poglobiti našo vero, da je »Sin človekov moral biti izročen v roke grešnikov, moral je biti križan in tretji dan vstati« (prim. Lk 24,7).

Dragi sobratje v škofovski, duhovniški in diakonski službi, dragi verniki in ljudje dobre volje! Ob prazniku Jezusovega vstajenja vam želim, naj vam Vstali podari takšno ljubezen, ki bo videla več in bo videla naprej, vse do obzorij večnosti.

Naj praznovanje letošnje velike noči poglobi našo vero in rodi v nas upanje, da je Kalvarija samo postaja na poti do velikonočnega jutra, saj je »naše življenje s Kristusom skrito v Bogu« (Kol 3,3).

Vsak od nas je povabljen, da se kot apostol Janez v teh velikonočnih praznikih ustavi ob Jezusovem praznem grobu, vstopi vanj ter »vidi in veruje.«

Letos veliko noč obhajamo skupaj s kristjani vzhodnih Cerkva, ki se ravnajo po julijanskem koledarju. Tudi njim voščim: »Hristos vaskrse. Voistinu vaskrse.«

»Gospod je vstal, resnično je vstal!« Vstal je in živi – Aleluja!

Msgr. Alojzij Cvikl DJ,
mariborski nadškof metropolit 

Vir: KCS

Velika noč je največji krščanski praznik kot simbol zmage življenja

Slovenija, 17. 4. 2025 -  Velika noč, največji praznik krščanske vere, je trenutek, ko vesolje zadrži dih pred veličastno skrivnostjo vstajenja. To je praznik, ki prežema srca z neizmernim upanjem, zmagoslavjem nad smrtjo in obljubo večnega življenja. Je dan, ko tema popusti svetlobi, ko žalost prehaja v radost, ko se obupanost spremeni v upanje. Jezus Kristus je premagal smrt, prinesel odrešenje in podaril človeštvu dar večne ljubezni, ki je neuničljiva, večna in brezmejna.

Na velikonočno jutro verniki slavijo to čudežno preobrazbo življenja. Cerkev oživi, zvonovi napolnijo zrak z radostjo, dišeče rože krasijo oltarje, obredi pa povzdigujejo duše k Bogu. Maša na ta dan je poseben trenutek milosti, ko se verniki združijo v molitvi, se poklonijo simbolu križa, obnovijo svoje krstne obljube in sprejmejo evharistijo – telo Kristusa, ki hrani in krepi duhovno življenje.

Procesije, ki potekajo ob praznovanju, niso le sprehod, temveč globok izraz vere. Zvonjenje cerkvenih zvonov, prapori, prižiganje sveč, nosilci križa – vse to je vidno znamenje neomajne predanosti. Verniki skupaj korakajo, njihovi koraki pa odmevajo v zgodovino, ki prepleta duhovnost in tradicijo. To je trenutek, ko skupnost praznuje, se povezuje in se polni z milino vstajenja.

Velika noč je praznik miru, ljubezni in odrešenja. To je čas, ko srca zapojejo v radosti nad zmago življenja. Njeno sporočilo presega meje časa in prostora, prinaša luč v temine življenja in združuje vernike v neizčrpni radosti vere.