Predsednica Nataša Pirc Musar je borcem NOB podelila Zlati red za zasluge. VIDEO

Ljubljana, 8. 5. 2025 - Predsednica republike je sprejela udeležence narodnoosvobodilnega boja in Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije podelila zlati red za zasluge  in ob tem poudarila: "Posebej me veseli, da sem lahko vročila zlati red za zasluge ob prisotnosti partizank in partizanov, ki so postavili temelje vrednotam, ki jih danes ohranja ZZB NOB Slovenije"

V teh dneh mineva 80 let od konca druge svetovne vojne. Prav 8. maja 1945 je bila razglašena kapitulacija nacistične Nemčije. V spomin na ta prelomni dogodek je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar v Predsedniško palačo povabila partizanke in partizane, ki so sodelovali v boju za svobodo, mir in boljšo prihodnost slovenskega naroda. V znak spoštovanja in zahvale jim je podelila Predsedničin spominski kovanec za njihov neprecenljiv prispevek v boju za svobodo in obrambo domovine ter poudarila, da brez njihovega poguma in vztrajnosti ne bi bilo slovenskega jezika ne Slovenije, kot jo poznamo danes, pa tudi ne svobodomiselnih in razmišljujočih mlajših generacij, ki lahko z upanjem zrejo v prihodnost.

Za izjemne zasluge pri ohranjanju zgodovinskega spomina, za odpor in obstoj slovenskega naroda ter za dolgoletno skrb za vrednote boja proti fašizmu in nacizmu, solidarnosti, domoljubja in miru, pa je predsednica republike Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije podelila zlati red za zasluge. Ob tem je izpostavila pomen osebne prisotnosti srčnih in pogumnih posameznic in posameznikov, ki je te vrednote utemeljila, in dejala, da jo posebej veseli, da je odlikovanje lahko izročila v njihovi družbi. "Posebej me veseli, da to odlikovanje lahko izročim ob prisotnosti vas, spoštovane partizanke in partizani, ki ste postavili temelje vrednotam, ki jih danes ohranja Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.

V govoru je predsednica poudarila: "Ni višjega in žlahtnejšega poslanstva v življenju posameznika in skupnosti, kot je boj za sočloveka, za šibkejše, za svobodo, za pravice in za domovino. Slovenci smo stoletja živeli brez lastne države, razdrobljeni v različne upravne in politične tvorbe, na prepihu zgodovine in pogosto prepuščeni odločitvam velikih sil. V obdobju med obema vojnama je bil slovenski narod izpostavljen asimilacijskim, kulturnim, političnim in socialnim pritiskom ter nasilju tedanjih avstrijskih, italijanskih in madžarskih oblasti. A ni se vdal – ne takrat in ne kasneje."

Ob tem je opozorila tudi na temnejša poglavja naše zgodovine: "Ob izpričani veličini zgodovinskega boja Slovencev proti okupatorju ne smemo prezreti bolečih poglavij – povojnih pobojev, ki so bili zločin, in političnih zablod. Resnično si želim, da bi 80 let po koncu druge svetovne vojne zmogli spoštljivo, dostojno in pietetno obravnavo vseh žrtev ter pomiritev naroda kot celote. Kljub tragičnim dogodkom tistega obdobja pa ne smemo pozabiti, da smo zaradi odpora in narodnoosvobodilnega boja obstali kot narod – in da smo tudi zato kasneje lahko stopili na pot lastne državnosti."

Predsednica je ob koncu še opozorila, da "se kot človeštvo od teh tragičnih izkušenj še nismo dovolj naučili. Pozivi kot so 'nikoli več' in 'naj ne bo nikoli pozabljeno' ne smejo utihniti, temveč nam morajo vedno znova odzvanjati v mislih. Zato je ključno, da ohranjamo spomin na vrednote boja proti fašizmu in nacizmu ter pomen solidarnosti, domoljubja in miru prenašamo na mlade generacije."

Govor predsednice republike na slovesnosti ob 80. letnici konca druge svetovne vojne (DOCX, 187 kB

Utemeljitev odlikovanja ZZB NOB SLOVENIJE (DOCX, 18 kB)

Foto: STA/Boštjan Podlogar
Video: TV Medvode

VIDEO - Osrednji del slovesnosti, na kateri je Nataša Pirc Musar, predsednica RS, podelila Zlati red za zasluge Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. TV Medvode

Poslanica predsednice RS Nataše Pirc Musar ob prazniku dela

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani,

drage delavke in dragi delavci.

 

Praznik dela nas vsako leto znova spomni, kako pomembna sta človeško dostojanstvo in pošteno delo. Spomni nas, da pravice delavcev niso samoumevne, temveč sad dolgoletnih bojev, solidarnosti in poguma generacij, ki so verjele, da ima vsak človek pravico do varne zaposlitve, pravičnega plačila in spoštovanja.

Danes, ko se svet dela spreminja hitreje kot kadar koli prej – zaradi tehnologije, demografskih premikov in podnebnih izzivov – moramo v središče znova postaviti človeka. Delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. Delo mora ostati vrednota, ne breme. Vrednota, ki omogoča osebno rast, gospodarski razvoj in družbeno pravičnost.

Ob tem prazniku želim posebej poudariti pomen spoštovanja vseh oblik dela, od tistih v pisarnah, do tistih v tovarnah, na poljih, v bolnišnicah, šolah, domovih za starejše. Vsako delo šteje. Vsak človek šteje.

V času nesmiselnih gospodarskih obračunavanj med državami je naloga politike, da ne pozabi na temeljne vrednote solidarnosti, enakosti in pravičnosti. Še zlasti moramo pozornost namenjati mladim, ki vstopajo na trg dela, tistim, ki opravljajo prekarna dela, in vsem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na robu družbe.

Ob prazniku dela čestitam in izrekam globoko spoštovanje vsem delavkam in delavcem. Zahvaljujem se sindikatom in civilni družbi za njihovo pomembno vlogo pri zaščiti delavskih pravic ter vsem delodajalcem, ki vidijo delavca kot človeka in največjo dodano vrednost. Skupaj gradimo pravičnejšo in bolj vključujočo družbo.

Naj bo 1. maj praznik ponosa in praznik hvaležnosti. Iskrene čestitke!

Poslanica predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije ter rojaki v zamejstvu in po svetu.

Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, vsem iskreno čestitam.

Prvi maj nosi pomembno zgodovinsko sporočilo o boju za delavske pravice – za pravice vseh, ki s svojim delom soustvarjate naš vsakdan. Vaša predanost in prizadevnost sta vrednoti, ki ju danes praznujemo. A še pomembnejše od praznovanja je njuno trajno prepoznavanje tudi s strani države, ki ji dajete in ki vam mora znati vračati.

Pravice, ki jih danes uživamo, niso samoumevne. Dosežene so bile s trudom in vztrajnostjo generacij pred nami. Naša skupna odgovornost je, da jih varujemo, razvijamo in krepimo. Dostojno delo, pravično plačilo in varni pogoji za delo morajo ostati temelj sodobne in napredne družbe. Prihodnost, ki jo gradimo kot skupnost, mora temeljiti na spoštovanju dela, uveljavljanju pravic in priznanju vsakega posameznika za njegov prispevek k skupnemu dobremu.

Slovenija ostaja zavezana vrednotam solidarnosti, pravičnosti in dostojanstva. Vztrajamo pri razvoju socialne države, ki temelji na dostopnem javnem zdravstvu, kakovostnem šolstvu in zaščiti najranljivejših. Vemo, da je dostop do zdravstvenih storitev eden temeljnih pogojev za dostojno življenje, zato se je vlada zavezala ohraniti in razvijati kakovostno in dostopno javno zdravstveno oskrbo za vse ne glede na dohodek, kraj bivanja ali življenjske okoliščine.

Krepitev javnega zdravstva in javne zdravstvene mreže je bila in ostaja ključna prednostna naloga te vlade. To je obljuba, ki smo jo dali ljudem in naš cilj je jasen: bolj dostopno, pregledno in kakovostno javno zdravstvo, kjer je pacient na prvem mestu. Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh. K temu smo se zavezali in tako bomo nadaljevali.

Želim vam vesel praznik dela, ki ga s ponosom in spoštovanjem praznujem z vami.

Naj nas danes in vsak dan vodi misel Borisa Pahorja:

»Kjer ni spoštovanja do človeka, tudi delo nima dostojanstva.«

Slovenke iz Slovenije in avstrijske Koroške na slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve taborišča Ravensbrück

Ljubljana, Celovec, 27. 4. 2025 - Mnogo koroških Slovenk je bilo deportiranih v koncentracijsko taborišče Ravensbrück blizu Berlina. Zato je Matjaž Špat, predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB-ja in član stalne delegacije Republike Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst skupaj z Zvezo slovenskih žena iz Celovca ob 80. obletnici osvoboditve taborišča organiziral potovanje z avtobusom v Ravensbrück in Berlin.

Taboriščna obleka Anči Volk iz Ilirske Bistrice simbolizira trpljenje. Taboriščno obleko iz ženskega delovnega taborišča Ravensbrück, v kateri se je Bistričanka Anči Volk po letu dni internacije vrnila v rodno Ilirsko Bistrico, bo odslej v svojem depoju hranil Pokrajinski muzej Koper. Obleko je muzeju poklonila Valči Volk, ki je po sestrini smrti postala skrbnica njene zapuščine, z željo, da spomin na grozote nacističnih taborišč ne bi šel v pozabo.

Veleposlanica dr. Ana Polak Petrič in obrambni ataše, polkovnik mag. Valter Vrečar, se bosta v nedeljo, 4. maja 2025, ob 10. uri udeležila glavni slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve nekdanjega taborišča Ravensbrück, kjer se bosta tudi srečala s slovensko delegacijo. Po glavni slovesnosti bo sledilo polaganje vencev. Po zaključku slovesnosti so organizatorji odobrili, da se lahko slovenska delegacija skupaj z veleposlanico in polkovnikom posebej zbere pred jugoslovanskim spomenikom, predvidoma okoli 12. ure. Tam bo sledil krajši program z dvema skladbama na kljunasto flavto, ki jih bo izvedla flavtistka Brina Žust.

Ob udeležbi glavne spominske slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve ženskega koncentracijskega taborišča, ki bo potekala 4. maja, 2025 bo na sporedu še ogled raznih znamenitosti Berlina. Potovanje bo trajalo od petka, 2. maja, do ponedeljka, 5. maja 2025.

Žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück je bilo največje koncentracijsko taborišče za ženske v t. i. nemškem Altreichu v času nacizma. Skupno je bilo v taboriščih Ravensbrück in Uckermark zaprtih približno 120.000 žensk in otrok, 20.000 moških ter 1.200 mladostnic iz več kot 30 narodov in etničnih skupin. V Ravensbrücku je umrlo 28.000 zapornikov.

Iz Taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB so nam tudi sporočili, da bo Turistična agencija Abctour iz Ljubljane pri kateri so naročili to potovanje poskrbeli, da bo potnike, ki so v glavnem starejši ljudje na spominsko slovesnost, ki bo ob 80. obletnici osvoboditve taborišča Ravensbrück, na kateri bodo počastili spomin na žrtve in preživele z osebno prisotnostjo, zagotovili spremstvo in sedeže na uradni spominski slovesnosti, ter omogočili obisk slovenske spominske sobe, kjer se hrani dragocen spomin na trpljenje, pogum in upanje naših rojakov.

PODROBNOSTI: Spomenik Ravensbrück - Fundacija Brandenburških spomenikov

PREGLED: 80. obletnica osvoboditve ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück
Od 1. do 4. maja 2025 – ves dan