Fundacija Alma - projekt Od Alje do Žana prerasel v gibanje

Otroci, ki jim pomagamo danes, so jutrišnji odrasli, voditelji, zaposleni, starši, sodelavci…

Projekt Od Alje do Žana, osredotočen na psihosocialno pomoč otrokom, ni le pobuda fundacije Nataše Pirc Musar, Ustanove Alma, v partnerskem sodelovanju z Zvezo Anita Ogulin & ZPM ter Slovensko filantropijo, temveč je že v pilotnem šolskem letu 2024/25  prerasel v prepoznavno gibanje za šole, kjer vsak otrok, od A do Ž, najde svoj glas, varnost in sprejetost.

 

Zaključek pilotnega projekta postaja nov začetek, saj projekt postaja triletni, v katerem bodo udeleženci znanja poglobili, z namero, da se sodelovanje iz šolskih skupnosti razširi tudi na lokalna okolja. K sodelovanju se prijavljajo nove šole, ki jih bodo, ob ustreznem financiranju, lahko vključili v šolskem letu 2026/2027. Končni, ultimativni cilj projekta je s čuječnostjo in sodelovanjem učiteljev, staršev in otrok zgraditi šolska okolja, ki bi postala temelji trdnejših skupnosti.

Alarmantna realnost

Podatki o duševnem zdravju naših otrok so vpijoči: v obdobju od 2008–2015 se je poraba zdravil za duševne in vedenjske motnje pri mladih do 20 let povečala za 48 %, pri čemer je med mladostniki, starimi 15–19 let, ta porast znašala celo 73 % (vir: analiza NIJZ), 17 % je mladostnikov, ki razmišljajo o samomoru, 28 % mladih poroča o težavah, kot so nespečnost, nenehen stres in glavoboli.

Projekt za prihodnost

To so, številke, ki nas morajo skrbeti in zahtevajo takojšen odziv družbe. Kajti za temi številkami so povsem konkretne zgodbe otrok, ki potrebujejo našo podporo. »Družba, ki zanemari svoje otroke, si piše pogubo«, je pretresljiva misel vodje projekta Od Alje do Žana Eme Rogač Randl. Otroci, ki jih podpiramo in jim pomagamo danes, so namreč jutrišnji odrasli, na katerih bo stala družba, zaposleni, voditelji, starši, sodelavci …

Zaključek šolskega leta 2024/25 je bil razlog za srečanje 70 posrednih in neposrednih udeležencev projekta Od Alje do Žana, donatorjev, učiteljev, ravnateljev in strokovnih sodelavcev. Pilotno so ga izvajali v desetih osnovnih šolah po vsej Sloveniji pod mentorstvom dr. Anice Mikuš Kos, in sicer v treh modularnih vikend izobraževanjih za 44 učiteljev, novembra 2024 ter januarja in aprila 2025.

Od spodaj navzgor

»Projekt temelji na opremljanju osnovnošolskih učiteljev z veščinami za zaščito duševnega zdravja otrok in raste od temeljev navzgor«, je pojasnila strateška vodja projekta, mednarodno uveljavljena psihiatrinja in pediatrinja dr. Anica Mikuš Kos. V času študija pedagoški delavci ne prejmejo dovolj znanja in veščin na tem področju, zato se pri svojem delu z otroki soočajo z mnogimi izzivi.  Projekt je zasnovan kot podpora učiteljem, ki so vsak dan v stiku z otroki, z namenom, da znajo pravočasno prepoznati stisko, se nanjo ustrezno odzvati in otroku pomagati najti pot.

Že v prvem letu je projekt dokazal, da lahko s pristopom, utemeljenim na psihosocialni podpori, čuječnosti in krepitvi odnosov znotraj šolske skupnosti, pozitivno vpliva na življenja otrok. Z majhnimi, a premišljenimi koraki, kot so iskren pogovor, topel objem ali aktivno poslušanje, lahko gradimo šole, kjer se otroci počutijo videne in slišane. V ospredju je torej odnos do otrok, do šole, do družbe, ki spreminja stanje, pomirja, gradi in povezuje. Prav zato projekt Od Alje do Žana ni le strokovni model, temveč človeška zaveza.

Deset osnovnih šol, deset akcijskih načrtov

V projektu so sodelovale OŠ Lava iz Celja, OŠ Sladki Vrh, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Loka Črnomelj, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Kolezija Ljubljana, 1. OŠ Žalec, OŠ Borcev za severno mejo Maribor, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Livada iz Ljubljane. Vse šole so bile zavezane k oblikovanju lastnih akcijskih načrtov, pripravljenih glede na njihove ključne izzive. Cilj pilotnega projekta je na osnovi izkušenj teh osnovnih šol razviti modele dobrih praks, ki jih bo mogoče širiti po celotni Sloveniji.

Aktivno vključeni tudi otroci

Aktivno vlogo so odigrali tudi otroci, ki so prispevali vrsto predlogov, se udeležili mnogih novih dejavnosti in sodelovali tako pri oblikovanju – risanju idej za logotip projekta, kot tudi podob, ki predstavljajo vrednote projekta. Ravnatelji sodelujočih šol so na vmesnem srečanju poročali o spremembi klime v šolah, o več povezanosti in sodelovanju znotraj učiteljske ekipe in tesnejši povezanosti med učitelji in učenci. Med izstopajočimi rezultati pilotnega projekta je primer OŠ Livada, kjer so otroci v okviru programa spodbujanja branja dvignili raven bralne hitrosti za 10 besed na minuto – rezultat, ki priča o pomembni povezavi med čustveno varnostjo in učnim napredkom.

Projekt Od Alje do Žana postaja platforma za širjenje dobrih praks psihosocialne pomoči osnovnošolcem in razvijanja raznovrstnih oblik prosocialnega vedenja v Sloveniji. Z več znanja, več sodelovanja in več srca – za otroke, za učitelje, za dobro družbo.

Varna starost je pravica, ne privilegij

V Sloveniji nasilje nad starejšimi ostaja pogosto prezrta, a zelo resna težava. Veliko primerov se dogaja za zaprtimi vrati, v domačem okolju ali celo v ustanovah, kjer bi morali biti starejši najbolj zaščiteni. Gre za različne oblike nasilja – fizično, psihično, ekonomsko in tudi zapostavljanje – kar vodi v osamljenost, strah in izgubo dostojanstva.

Na to problematiko že vrsto let opozarja Varuh človekovih pravic, ki poudarja, da bi morali kot družba pokazati ničelno toleranco do kakršnekoli zlorabe starejših. Poleg njega pomembno vlogo igra Zveza društev upokojencev Slovenije pod vodstvom Zdenke Jan, ki si prizadeva za boljšo kakovost življenja starejših in za njihovo večjo vključenost v družbo.

Pomembne korake v tej smeri izvaja tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je ustanovilo delovno skupino za preprečevanje nasilja nad starejšimi ter za izboljšanje pogojev njihove oskrbe. Pobude prihajajo tudi iz civilne družbe – izpostaviti velja Srebrno nit, združenje za dostojno starost, ki opozarja na prepočasno uvajanje dolgotrajne oskrbe in na digitalno izključenost, ki starejše pušča brez informacij in podpore.

Vse te organizacije si prizadevajo za eno skupno vizijo: družbo, v kateri bodo starejši varni, spoštovani in slišani. Varna starost ni le naloga države, temveč odgovornost celotne skupnosti – od ustanov do posameznika. Skupaj lahko ustvarimo okolje, kjer bodo naši starejši živeli brez strahu, v družbi, ki jih ceni in jih ne pozabi.

 

Premier Robert Golob obiskal Dneve medgeneracijskega sožitja in nagovoril zbrane

 Ljubljana, 12. 6. 2025 - Premier  Robert Golob  je danes na Gospodarskem razstavišču obiskal  Dneve medgeneracijskega sožitja, ki ga že peto leto zapored organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Premier je zbrane tudi nagovoril.

 Uvodoma je dejal, da sliši besede upokojencev, tudi njihovo žalost, razočaranja, včasih tudi bolečine in da se današnjega dogodka udeležuje zato, da jim izkaže spoštovanje in spoštovanje do vsega, kar so do sedaj dali naši družbi. Tudi zaradi tega, tako predsednik vlade, lahko mi in prihodnje generacije živimo življenje.

V nadaljevanju je premier spomnil, da se je dogodka udeležil že pred dvema letoma. »Ko sem pred dvema letoma stal tukaj, sem obljubil štiri stvari. Takrat so bili težki časi – časi visoke inflacije, visokih stroškov, draginje, naftne krize, energetske krize. A vse štiri stvari, ki sem jih takrat obljubil, smo uresničili,« je povedal premier dr. Golob. Uvedena je bila zagotovljena vdovska pokojnina, popravljen je bil način izračuna pokojnin za delovne invalide, izpeljana je bila izredna uskladitev oziroma enkratna uskladitev pokojnin in izplačan je bil zimski dodatek.

Premier je v nadaljevanju izpostavil, da sta na področju starejših v družbi dve pomembni reformi. »Poimenoval ju bom civilizacijski spremembi, čeprav se imenujeta reforma dolgotrajne oskrbe in pokojninska reforma,« je dejal premier dr. Golob. S tem želi ta vlada zagotoviti varnost in dostojanstvo za sedanje in prihodnje generacije upokojencev.

»Vsak od nas bo prej ali slej tam in vsak od nas mora tudi v svoji visoki starosti zadržati svoje dostojanstvo. Kot družba smo dolžni tu pomagati,« je dejal premier. Dodal je, da je dolgotrajna oskrba namenjena temu, da v zavetju svojega doma ljudje ohranijo dostojanstvo: »Ne samo s prostovoljno pomočjo, kot je danes, ampak tudi s pomočjo države,« je poudaril premier dr. Golob. »Drugi cilj, ki ga zasledujemo pri dolgotrajni oskrbi, je, da nobena oskrbnina v domovih za starejše ne more biti več višja od zajamčene pokojnine za polno pokojninsko dobo,« je dejal premier.

Cela Evropa in zahodni svet se soočata z dejstvom, da smo starajoča družba, in s tem je povezana tudi varnost. »Zato je ključna naloga vlade, da poskrbi za dolgoročno vzdržnost in varnost pokojnin, tako pokojnin zdajšnje generacije kot tudi prihodnjih generacij. Ni bilo preprosto iskati kompromisa, ampak kompromisi so tu nujni,« je povedal premier dr. Golob. »Zato smo bili ponosni, ko je predlog pokojninske reforme na Ekonomsko-socialnem svetu podprla večina sindikatov in delodajalskih organizacij.« Premier je dodal, da pri tem podpisa upokojenskega sindikata žal ni bilo zraven. »To ni odločitev vlade, ampak sestave Ekonomsko-socialnega sveta, zato je morda smiseln razmislek, da bi to v prihodnje spremenili,« je opozoril premier.

Pokojninska reforma zasleduje vrednoti dostojanstva in varnosti, je še dodal premier. Zimski dodatek bo s pokojninsko reformo uzakonjen in postaja zakonsko neodtujljiva pravica, ki bo tudi tistim, ki imajo nekoliko nižje pokojnine. »Poenostavili smo sistem vseh dodatkov. Avtomatizirali smo ga z razlogom, da ni treba vsakič znova dokazovati enih in istih stvari,« je dodal. Nadaljeval je, da je vlada s pokojninsko reformo poskrbela za tiste z najnižjimi pokojninami, za invalide, ki so bili do zdaj najbolj zapostavljeni, in tudi za vse ostale.

»Pokojninski sistem bo s tem, ko bo vzdržen, omogočal, da se nikomur ni treba bati za njegovo pokojnino. To velja tudi za tiste generacije, ki danes v pokojninski sklad vplačujejo,« je nadaljeval premier. Zbrane je tudi povabil, da se z vsemi vprašanji glede dolgotrajne oskrbe in pokojninske reforme obrnejo na brezplačno številko 114. »Na tej številki so vam na razpolago svetovalci, ki so visoko usposobljeni in pričakujejo vaš klic. Če imate kakršno koli željo po informacijah na temo pokojnin ali dolgotrajne oskrbe, jih pokličite,« je povedal premier. Dodal je, da je država poskrbela, da je ta številka vsem na razpolago.

»Vem, da je danes vaš dan praznovanja. Dan, ko se družite in si izmenjujete izkušnje, kako še lepše preživeti starost. To priložnost bi rad izkoristil za zahvalo vsem vam, ki ste aktivni v ZDUS. Vsem vam, ki imate čut za sočloveka, in ki ta svoj čut vsak dan tudi živite,« je svoj nagovor zaključil premier dr. Golob.

Zbrane je nagovorila tudi predsednica ZDUS Zdenka Jan, ki je poudarila, da si upokojenci zaslužijo spoštovanje, saj so soustvarjali socialno pravične temelje za današnjo družbo. »Če nam bo dana priložnost, jih bomo ustvarjali, gradili tudi v prihodnje, skupaj z mladimi, ki so naša prihodnost. Ne želimo biti preteklost, skupaj z njimi lahko tvorimo sedanjost, ki bo lahko lepa ob obojestranskem spoštovanju,« je povedala gospa Zdenka Jan.

Vir: KPV

Poslanica predsednice Republike Slovenije ob dnevu Primoža Trubarja

 

 

 Poslanica

predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar

ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja

 

Predsedniška palača, 8. junija 2025

 

Drage državljanke, spoštovani državljani,

 

na današnji dan se s spoštovanjem poklanjamo Primožu Trubarju, ki je s svojim delom in vizijo utemeljil slovenski knjižni jezik ter tako odločilno prispeval k oblikovanju naše narodne zavesti. S prvo tiskano knjigo v slovenščini, ki je izšla leta 1550, nas je Trubar prvič nagovoril kot skupnost – kot Slovence.

A naša jezikovna zgodovina sega mnogo dlje. Brižinski spomeniki, najstarejši znani zapis v slovenščini in sploh v kateremkoli slovanskem jeziku, pričajo, da je slovenščina duhovno bogata že več kot tisočletje. Danes hranjeni v Bavarski državni knjižnici, so neprecenljiv del naše skupne kulturne dediščine.

Jezik je vezivo naroda. Ni le sredstvo sporazumevanja, temveč prostor našega mišljenja, čustvovanja in skupne identitete. V njem se ohranja zgodovina, oblikuje kultura in utrjuje vez med generacijami.

Najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor Drago Jančar je nekoč izpostavil pravo srž knjige in branja. Literatura morda neposredno res ne spreminja sveta, se pa lahko na intimni ravni dotakne ljudi. Branje je zato mnogo več kot tehnična spretnost – je temelj razmišljanja in pogoj za delujočo demokracijo. Na to nas spominja tudi Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, predstavljen leta 2023 pred začetkom Frankfurtskega knjižnega sejma.

Le razmišljujoč in ozaveščen državljan lahko odgovorno sooblikuje skupnost. Zato je spoštovanje jezika in knjige danes enako pomembno kot nekoč – morda celo bolj.

Naj bo dan Primoža Trubarja praznik naše skupne zgodovine, našega skupnega jezika in naše skupne prihodnosti. Zahvalimo se vsem ustvarjalcem pisane slovenske besede – ne glede na to, ali pišejo znotraj naših državnih meja ali izven njih.

Naš kulturni prostor pa bogatijo tudi tisti, ki vanj prispevajo z deli v jezikih narodnih skupnosti, v jezikih ki sestavljajo Rastočo knjigo, ki jo je Tone Pavček opisal kot »knjigo, ki je več kot knjiga«, ter vsi ostali tuji avtorji. Vsi prispevamo v svetovno zakladnico pisane besede.

Zavedajmo se moči besede. In ohranjajmo tisto, kar nas povezuje.

 Vsem želim ponosen in navdihujoč praznik.

 

Nataša Pirc Musar

predsednica Republike Slovenije