Poslanica predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob dnevu reformacije

Predsednik vlade dr. Golob | Avtor: KPV

Danes se s spoštovanjem in ponosom spominjamo časa pred skoraj pol tisočletja, ko se je pred skoraj pol tisočletja med slovenskim narodom prižgala iskra jezika, duha in poguma. Dan reformacije ni le kulturni praznik, temveč opomin, da brez jezika ni naroda. 

Ko je Primož Trubar prvič zapisal »Lubi Slovenci«, je vsakemu med nami podaril neprecenljivi zapis v lastnem jeziku. To je storil z vero, da znanje in pismenost osvobajata. Takrat je bila knjiga prebojna tehnologija, simbol napredka, ki je slovenski narod povezala in ga vodila v stoletjih iskanja samostojnosti. Opominjala nas je, da govoriti, brati in misliti v svojem jeziku ni bilo vedno samoumevno. 

Reformacija ni bila le versko gibanje, temveč gibanje razuma in srca. Gibanje, ki je postavilo temelje slovenskemu jeziku, pismenosti in razmišljanju s svojo glavo. To so tudi temelji sodobne družbe, ki jo oblikujejo vrednote znanja, radovednosti, poguma, odprtosti za dialog in ponosa na svoje korenine.

V času današnjih hitrih sprememb nas prav te vrednote učijo, da prihodnost gradimo z jasnim pogledom naprej. Tako kot so reformatorji verjeli v moč knjige, verjamemo danes v moč znanja, sodelovanja in skupnosti. 

Danes živimo v obdobju številnih tehnoloških in družbenih prelomnic. Umetna inteligenca ni le tehnološki dosežek, temveč novo poglavje v zgodovini človeštva. Tako kot je reformacija odprla vrata znanju in jeziku vsem ljudem, je danes naša naloga, da tudi z novimi tehnologijami, današnjimi simboli napredka, ohranjamo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet z mislijo na skupno dobro za več znanja, dostopnosti in povezanosti ter da gradimo družbo, ki temelji na razumevanju, strpnosti in sožitju, družbo, ki ostaja povezana s svojim jezikom. Verjamemo, da lahko slovenska beseda živi in se krepi, če jo negujemo, če ji damo prostor v šolah, kulturi, javnem življenju in novih tehnologijah ter če zaupamo vase. Kajti moč naroda je v jeziku, moč jezika pa je v narodu, ki verjame vase.

Ob dnevu reformacije se s spoštovanjem poklonimo vsem, ki so gradili temelje našega jezika in narodne identitete. Njihova zapuščina nas zavezuje, da mislimo s svojo glavo, govorimo s svojim glasom in hodimo po svoji poti samozavestno, pogumno in ponosno. Iskrene čestitke ob dnevu reformacije. 

Dr. Robert Golob
predsednik Vlade Republike Slovenije

video-foto Na slovesnosti ob dnevu suverenosti je bil slavnostni govornik dr. Miro Cerar

Medvode, 25. 10. 2025 - V športni dvorani v Medvodah je potekala osrednja slovesnost ob dnevu suverenosti, ki obeležuje 34 let od odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske armade iz Slovenije. Dogodek, ki je v slovensko zgodovino zapisan kot simbol dokončne uveljavitve državne samostojnosti, je potekal v slovesnem, a hkrati toplem in povezovalnem vzdušju. Slovesnost sta pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever, kar je dogodku dodalo še globlji pomen spoštovanja do vseh, ki so aktivno prispevali k obrambi slovenske suverenosti

Slovesnost se, poleg spomina na odhod zadnjega vojaka JLA, osredotoča  predvsem na sedanjost in kritično preizprašuje pojem suverenosti skozi etiko, pravo, mednarodno politiko, gospodarstvo in kulturo, torej skozi temeljne elemente nacionalne samobitnosti. Tako retorična vprašanja o suverenosti izzvenijo kot opomin, da je suverenost večplastna in smo zanjo, poleg politike, vsi odgovorni.

VIDEO - Proslava DAN SUVERENOSTI v Medvodah. Avtor Brane Gradišnik

Slavnostni govornik večera je bil dr. Miroslav Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in bivši predsednik vlade, v mandatu katerega je bil praznik tudi uzakonjen. V svojem govoru je poudaril, da suverenost ni le politična neodvisnost, temveč tudi zaveza k spoštovanju pravne države, človekovih pravic in odgovornemu državljanstvu. Spomnil je na pogum slovenskega naroda v prelomnih trenutkih leta 1991 ter pozval k ohranjanju vrednot, ki so omogočile nastanek samostojne države. Njegove besede so bile prežete z mislijo na skupno dobro, medsebojno spoštovanje in potrebo po dialogu v času družbenih izziv. 

VIDEO - Z video sporočilom je navzoče nagovorila tudi dr. Beti Hohler, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča,    

Z video sporočilom je navzoče nagovorila tudi dr. Beti Hohler, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je poudarila pomen mednarodnega pravnega reda, miru in pravičnosti kot temeljev, ki jih je Slovenija z osamosvojitvijo postavila v središče svojega državnega delovanja. Njeno sporočilo je bilo izraz globokega spoštovanja do prizadevanj slovenskega naroda za svobodo in pravico.

Kulturni program, ki je sledil govoru, je bil izjemno raznolik in umetniško dovršen. Nastopili so Policijski orkester pod vodstvom Nejca Bečana, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, solistka Monika Avsenik, program pa sta povezovala dramska igralca Ajda Smrekar in Rok Vihar. Vsak nastop je prispeval k celostni podobi dogodka. Posebno noto je dodala tudi vizualna podoba dogodka, ki jo je zasnoval režiser Tomaž Letnar s pomočjo svetlobnih projekcij in arhivskih posnetkov. 

VIDEO  

VIDEO  

 VIDEO  

 VIDEO - Slovenec sem

 

Nova sezona priljubljenih družabnih Jenkovih plesov v Festivalni dvorani se je pričela

Festivalna dvorana, eno najbolj prepoznavnih prizorišč družabnih plesov v Ljubljani, bo v petek, 24. oktobra, ob 20. uri ponovno gostila otvoritveni ples nove sezone. Z dolgoletno plesno zapuščino in živahnim utripom ostaja prostor srečevanja plesnih navdušencev vseh generacij, ki v ritmih valčka, tanga ali salse uživajo v druženju in glasbi

Pionirski dom – Center za kulturo mladih že več kot pet desetletij ohranja tradicijo družabnih plesov. Plesni večeri v Festivalni dvorani, ki ponuja izjemno vzdušje tako izkušenim plesalcem kot tudi začetnikom, poskrbijo za prijeten konec tedna. Za priljubljenost plesa v Sloveniji je v veliki meri zaslužen Adolf Jenko, plesalec, koreograf in pedagog. Po študiju na Visoki akademiji za ples v Parizu je leta 1927 v Ljubljani ustanovil Plesni zavod Jenko in tako ples približal širši javnosti. Obogatil je plesno kulturo v Sloveniji, saj je uvedel številne družabne plese, kot so šimi, black bottom, čarlston in mnogi drugi, s čimer je domačo sceno močno popestril.

Na otvoritvenem družabnem plesu nove sezone bodo v petek, 24. oktobra, ob 20. uri, zazveneli ritmi angleškega in dunajskega valčka, tanga, fokstrota, diskofoksa, sambe, čačačaja, rumbe, jiva, salse, bachate in mamba. Pod glasbeni izbor se tudi tokrat podpisuje DJ Roman.

Festivalna dvorana nadaljuje tradicijo osrednjega družabnega urbanega središča. Leto bomo sklenili s tradicionalnim Božičnim plesom, ki bo na sporedu v četrtek, 25. decembra, ob 20. uri.

Prodaja vstopnic: na vseh prodajnih mestih sistema Eventim, na spletni stranieventim.si in pri blagajni Festivalne dvorane uro pred dogodkom. Uporabniki s kartico

ugodnosti za invalide imajo brezplačen vstop .Hvala za pozornost, ki jo namenjate programu Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih.

Seniorske novice

Predstava "2050! (Gledališka Utopija)": Kritični Odsev Prihodnosti

Z veliko mero navdušenja in sveže energije je Pionirski dom na svoje oder postavil novo produkcijo, "2050! (gledališka utopija)", delo, ki so ga ustvarili zagnani tečajniki gledališke dejavnosti pod vodstvom vizionarskega režiserja Jaše Jenulla. Premierna uprizoritev 21. oktobra 2025 in njeni ponovitvi sta ponudili več kot le gledališče; ponudili so nam neposreden vpogled v možne scenarije prihodnosti in obenem poziv k akciji.

Tematika in Režijski pristop

Predstava nas metaforično potisne v leto 2050, kjer se sence novih svetovnih spopadov, podnebnega kolapsa in vseobvladujoče umetne inteligence zgrinjajo nad nas. Ta temna vizija je ključna in služi kot močan izhodiščni udarec za občinstvo. Jenullova režija, ki sicer meji na performans in umetnost v javnem prostoru, je tukaj uporabila ta nemir kot katalizator, da bi skupaj z mladimi ustvarjalci postavila temeljno vprašanje: Ali je v tem futurističnem labirintu sploh še mogoče doseči boljšo, UTOPično prihodnost? Gre za drzen poskus, da se na odru prepleteta realnost, fantazija in sleherno upanje.

Igralska Energija in Posebnost Interakcije

Mladi igralci, tečajniki doma, so v to kompleksno vizijo vnesli pristno, neposredno energijo. Njihova vloga ni bila le upodabljanje, temveč prepletanje domišljije, gibanja in zvoka. A to, kar je to predstavo resnično ločilo od množice, je bila njena zasnova kot interaktivno doživetje.

Občinstvo ni ostalo le pasivni opazovalec, temveč je postalo aktiven soustvarjalec.

Ta vloga občinstva je ključna in pomeni, da se celotna energija predstave usmeri v skupno iskanje rešitev. Z odprtim dialogom so udeleženci po soočenju z grozečimi vizijami sodelovali pri soustvarjanju svetlejših scenarijev, s čimer je predstava dosegla svoj namen: spodbuditi osebno odgovornost in moč kolektivnega delovanja.

Odzivi Občinstva

Odzivi publike, ki je aktivno vstopila v to formativno izkušnjo, so bili po pričakovanjih izrazito angažirani. Ljudje niso le aplavdirali, temveč so verjetno odšli z občutkom, da so bili del procesa refleksije o prihodnosti planeta in družbe. Po tako močnem soočenju z grožnjami in nato vabljenju k ustvarjanju solidarnosti, se je verjetno oblikoval občutek občutnega upanja, ki presega zgolj umetniški užitek. Še posebej so bili verjetno cenjeni tisti deli, kjer so mladi izvajalci neposredno vključili gledalce v iskanje odgovorov na pereča vprašanja odraščanja in družbenih pritiskov.

Pojasnilo Uporabljenih Izrazov:

Gledališki izraz Utopija (kar pomeni idealno, a pogosto nedosegljivo stanje) je bil postavljen nasproti Distopiji (predstavljanje temačne, zavrnjene ali nasilne prihodnosti). Režiserjeva praksa, ki vključuje Performans (javno umetniško dejanje v živo, ki združuje gibanje in igro), je ustvarila Ambientalno doživetje, kjer je celoten prostor spodbujal čutila gledalca in ga aktivno vključil v dogajanje.

Predstava je bila torej izjemno ambiciozen in svež dosežek tečajnikov Pionirskega doma, ki je s pomočjo Jenullove režije uspel v dialog spraviti generacije glede vprašanj, ki nas bodo določala v naslednjih desetletjih.

 Premiera predstave 2050! (gledališka utopija) uspešno za nami!