11 maj 2011

Predsednik Türk podpira projekt Pot miru od Alp do Jadrana

Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral pogovor o vseevropskem projektu Pot miru od Alp do Jadrana, na katerem so sodelovali predstavniki Vlade Republike Slovenije, Fundacije Poti miru v Posočju in Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske. Pogovor je bil namenjen pregledu aktivnosti za izvedbo tega projekta, ki je namenjen ohranitvi, obnovi ter predstavitvi zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne na območju soške fronte v študijske, turistične in izobraževalne namene. V projektu, ki se poteguje za finančno podporo Evropske unije, sodelujejo partnerji iz Republike Slovenije in Italijanske republike.



Predsednik dr. Danilo Türk je v izjavi za medije dejal, da je med svojim nedavnim državniškim obiskom v Italiji predlagal italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu skupno pokroviteljstvo nad tem projektom. Spomnil je, da se bližamo prvi obletnici začetka prve svetovne vojne, ki je bila zgodovinska katastrofa Evrope in je kontinent zaznamovala skozi celotno 20. stoletje. Iz razdejanja po prvi svetovni vojni so izšle vse vrste totalitarizmov. Predsednik je dodal, da ima današnja demokratična Evropa, ki spoštuje človekove pravice in je usmerjena k trajnemu miru, svoj temelj prav v spoznanju nesmiselnosti in usodnosti tragedije, katere del je bila tudi soška fronta.



Soška fronta je bila eno od velikih in težkih bojišč te vojne, na katerem so izgubili svoja življenja številni mladi iz zelo širokega dela Evrope. Zato bi bilo po besedah predsednika prav, če bi dali temu spominu ustrezen poudarek. Predsednik je dejal, da se o tem projektu pogovarja tudi z drugimi predsedniki srednjeevropskih držav, ki so zainteresirani za to, da bi se spomin na žrtve z njihovih območij gojil z ustrezno spoštljivostjo in da bi se razumele vse dimenzije te velike evropske tragedije.



Predsednik uprave Fundacije Poti miru v Posočju in načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar je pojasnil, da je 100-kilometrska trasa Poti miru od Loga pod Mangartom do Mosta na Soči že dokončana, preostanek poti preko goriškega in tržaškega Krasa do Jadranskega morja pri Devinu pa bo predvidoma dokončan do 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Projekt Pot miru od Alp do Jadrana vključuje postavitev spominskih obeležij, povezavo muzejskih zbirk in muzejev na prostem, zgodovinsko knjižnico, vodniško službo, izdelavo promocijskega materiala in spletne strani, v fundaciji pa načrtujejo tudi ureditev Evropskega parka spomina.

Fundacija Pot miru v Posočju
.

10 maj 2011

Fotograf Oskar Karel Dolenc razstavlja v Fužinskem gradu

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (Fužinski grad) je bila 10. maja 2011 odprta fotografska razstava Črno-belo 1960 – 2010 znanega fotografa Oskarja Karla Dolenca (*Ljubljana, 1938), ki je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih med tridesetimi najpomembnejšimi slovenskimi fotografi. Predstavlja se nam z ženskim aktom, portretom, žanrom in krajino. Hkrati je izšla tudi monografija o avtorju, ki jo je napisal dr. Primož Lampič.


Fužinski grad

Ker je bil Karel Oskar Dolenc pedagog fotografije. Danes ga štejemo v generacijo, ki ji je uspelo premostiti omejitve ljubiteljske sfere in prestaviti slovensko fotografijo na profesionalno raven, medtem ko naslednjo generacijo že predstavljajo akademsko izobraženi ustvarjalci, ki so slovensko fotografsko sceno dokončno oblikovala tako kot drugod v zahodnem svetu.


Otvoritve razstave se je udeležilo mnogo ljubiteljev fotografije.

Dolenc je najpomembnejši del svojega opusa ustvaril kot član in dolgoletni predsednik Fotogrupe ŠOLT-Ljubljana. Tematska raznolikost, ki jo je opazila tudi kritika ob njegovi prvi samostojni razstavi je narekovala obravnavo njegovega opusa po tematskih sklopih.



Z leve: Primož Lampič, Oskar Karel Dolenc in Milan Pajk

Tako so najprej predstavljena zgodnje dela, kjer se že kaže njegov motivni svet, ženski akt, portret, žanr in krajina ki ga še dograjuje. V vsaki od teh tem je napravil nekaj antologijskih posnetkov, najbolj zbrano pa se je lotil posameznih žanrskih ciklov, zlasti zapisov iz Madrida in Aten, ter krajine, med katerimi posebej omenjamo podobe iz zapuščenih vasi nad Sočo tik ob slovenski zahodni meji. Kot navdušen gornik je del svojega opusa posvetil tudi planinski fotografiji in v bogato slovensko tradicijo vnesel nekatere nove formalne prvine.



Fotografi, med njimi, tudi Joco Žnidaršič in Milan Pajk so med ogledom razstave obujali spomine na prehojeno fotografsko pot.

V stilnem pogledu opredeljujemo Dolenčevo delo kot vezni člen med povojnim žanrskim realizmom in modernističnimi inovacijami, ki so se od začetka petdesetih let prek mednarodnih fotografskih razstav, prek revij, delno pa tudi s področjem grafike in slikarstva začele uveljavljati v slovenskem prostoru.




Oskar Karel Dolenc

Oskar Karel Dolenc je na fotografskem področju še vedno dejaven kot strokovni pisec, pedagog, žirant in organizator.

V muzejski trgovini lahko kupimo deset motivov Dolenčevih fotografij. Cena je od 20 do 30 evrov.

Razstava bo odprta do 12. Junija 2011.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje
.

07 maj 2011

Pohod in tek trojk po poti Ob žici okupirane Ljubljane

55. pohoda po nekdanji Poti spominov in tovarištva se je v spomin na osvoboditev Ljubljane udeležilo več 30.978 pohodnikov iz vse Slovenije. V četrtek so del poti, ki jo je med drugo svetovno vojno obkrožala žičnata ograja italijanskih in pozneje nemških okupatorjev, že prehodili otroci ljubljanskih vrtcev, včeraj pa tudi osnovnošolci in dijaki. Danes sta v prestolnici potekala rekreativni pohod po poti, kjer je okupirano Ljubljano obdajala žica, in tek trojk. Na teku trojk na daljši, 29-kilometrski progi, je sodelovalo 180 skupin, na krajši 12,5-kilometrski pa 1252, kar je skupaj 4296 udeležencev. Teka trojk so se udeležili tudi osnovnošolci, danes je teklo 213 skupin, ter 72 trojic iz srednjih šol, kar je skupaj 855 udeležencev. Teka trojk se je udeležilo skupno 1452 skupin oz. 5151 udeležencev.

70. let OF - na Slovenskem smo mi gospodar

Po končanem pohodu poti nekdanje Poti spominov in tovarištva, je bila na Prešernovem trgu proslava ob 70. obletnici Osvobodilne fronte (OF) slovenskega naroda v organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Predsednik zveze Janez Stanovnik je ob obletnici dejal, da je bila OF največje prelomno dejanje v slovenski zgodovini, ko smo kot narod postali gospodarji svoje lastne usode. Ob tem je poudaril pomen prevzemanja odgovornosti in žrtvovanja za slovenski narod, so zapisali na STA.


Nepregledna množica je pozorno prisluhnila govoru Janeza Stanovnika in ga nagradila z večkratnim ploskanjem.


Na proslavi smo spomine obujali z Alojzijem Kajinom, komandantom Ljubljanske brigade, ki je doma iz Bele Krajine in živi v Mariboru, ter borcem Ljubljanske brigade Albertom Čokom iz Lokev pri Divači. Poglejte video utrinek pogovora in čudovitega vzdušja, ki je bil na proslavi.


Oglejte si fotogalerijo s 70. obletnice OF.


.