Akcijski načrt 'Starosti prijazna Ljubljana' sprejet

Na 24. seji Mestnega sveta Ljubljana so med drugi soglasno sprejeli Akcijski načrt »Starosti prijazna Ljubljana« za obdobje od 2013 do 2015, ki ga je svetnikom predstavila Tilka Klančar. 

Pred tem je bilo sprejeto poročilo o aktivnostih Mestne občine Ljubljana za starejše za obdobje od 2010 do 2012. 

52. mednarodni sejem Dom odprt

Na Gospodarskem razstavišču so odprli 52. mednarodni sejem Dom 2013. Odprl ga je Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS, ki je Gregorju Benčini, direktorju Jelovica d.d. podelil tudi nagrado Zelena misija za najbolj trajnosten in okolju prijazen izdelek – Leseni pasivni vrtec v Preddvoru.

V obrazložitvi je komisija, ki jo je vodil Friderik Knez zapisali: vzorčni objekt je primer energetsko učinkovite stavbe, zgrajene v okolju prijaznih procesih iz okolju prijaznih materialov. Je primer dobre prakse, ki s svojo replikabilnostjo (ponovljivost) v Sloveniji pomembno vpliva na spremembo odnosa do trajnostne gradnje v Sloveniji.

Na 24.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se na sejmu predstavlja 628 podjetij iz 33 držav. Na sejmu se predstavlja ponudba za dom, gradbeništvo in stavbno pohištvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, varovanje ter urejanje okolice.

Pod sloganom Ključne rešitve za vsak dom pa se odvija tudi bogat obsejemski program, ki ga organizirata Gradbeni inštitut ZRMK ter Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, med drugim tudi brezplačno svetovanje za obiskovalce, s poudarkom na ključnih rešitvah za varčno, varno in trajnostno gradnjo.

Sejem Dom 2013 bo odprt od torka, 12., do sobote, 16. marca, od 9.30 do 19.30 ure le v nedeljo, 17. marca, se zapre ob 18.00 uri.

Gospodarsko razstavišče vabi obiskovalce, da se odločijo za hkratni nakup vstopnic za sejem Dom in razstavo Genij – da Vinci ter tako prihranijo štiri evre. Ob nakupu vstopnic za obe prireditvi prejmejo še vrednostni bon Tehniške založbe Slovenije v vrednosti 5 evrov. Obeh vstopnic pa ni potrebno izkoristiti na dan nakupa.

ZSSS - priznanje Roža Mogota je prejela Vesna Stojanovič iz Mercatorja

V Doma sindikatov v Ljubljani so Vesni Stojanovič, predsednici sindikata in sveta delavcev v Poslovnem sistemu Mercator podelili priznanje ZSSS Roža Mogota, za dosežek leta, za enake možnosti žensk in moških ob 8. marcu mednarodnem dnevu žensk. Priznanje je prejela za uresničevanje pobude za izboljšanje položaja zaposlenih v pretežno ženskem kolektivu. 

Slovesnosti se je udeležila tudi varuhinja Vlasta Nussdorfer in minister Andrej Vizjak, ki je nagrajenki Vesni Stojanovič čestital in ob tem dejal, da imajo tudi v nadaljevanju, nalogo zagotoviti, da bo pristop enakih možnosti v večji meri vključen tako v zavest delodajalcev kot delojemalcev.

V nadaljevanju je minister omenil projekt EU oziroma uveljavljanje direktive o obveznem koriščenju določenega dela starševskega dopusta s strani moških, obenem pa izpostavil projekt, ki je namenjen večji participaciji žensk pri vodenju gospodarskih družb v Sloveniji, in podprl tudi njihovo večjo udeležbo v političnem življenju.

S kulturni program je prisotne razveselil in navdušil kantavtor Adi Smolar.

Gorenjski slavček zopet na odru ljubljanske Opere

V SNG Opera in balet Ljubljana so na oder postavili opero Antona Foersterja Gorenjski slavček. Režiser Vito Taufer, ki najbolj priljubljeno slovensko opero vidi kot dramo in ne kot komedijo, je skupaj z dirigentom Igorjem Švaro zasnoval predstavo, za katero v ljubljanski Operi računajo, da se bo na repertoarju obdržala več sezon. 

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana Milivoj Šurbk, so Gorenjskega slavčka na oder ponovno postavili zato, ker je tako želelo občinstvo in ker je v skladu s politiko hiše, da vsako leto pripravijo poklon slovenskemu skladatelju.

Postavitev Tauferja in Švare ponuja nov pogled na to doslej kot veselo, naivno in komično razumljeno opero, ki tokrat glavno junakinjo Minko osvetli kot žrtev moškega šovinizma in tedanje družbe. Ker pričakujejo, da se bo predstava na repertoarju obdržala več sezon, so pripravili dve zasedbi, je dodal. 

Gorenjski slavček se je doslej večinoma izvajal po konceptu dirigenta Rada Simonitija, ta pa vsebuje tudi dele, ki jih ni napisal Foerster. Švara je, kot je pojasnil, sprva želel, da bi se tokrat držali le Foersterjevega zapisa, a to ni bilo izvedljivo. Stara partitura, ki jo hranijo v ljubljanski operno baletni hiši, je namreč deloma izstrižena.

Sedanjo verzijo je označil kot "Švara-Tauferjevo" v njej pa sta z režiserjem iskala dramaturško nit v smislu avtohtone vsebine in Slavčka očistila nekaterih dodatnih "nefoersterjevih" točk. Sam se je skušal predvsem čim bolj "znebiti" pretirane čitalniške romantike, ki je za današnji čas preživeta. 

Gorenjski slavček po Tauferjevih besedah ni preprost, naiven, ljudski ali folkloren v smislu, kot so ga skušali predstavljati doslej. Folklorni elementi, ki so ga najbolj motili, so bili namreč dodani pozneje. Zgodba je pravzaprav zelo dramatična in se dotika slovenskih arhetipov.

Zgodba pripoveduje o Minki, ki živi v idilični vasi pod gorami, kamor pride tudi Parižan Chansonette. Tega očara glas neznane pevke, ki ji svetuje, naj odide z njim v svet. Minkini materi, ki ji grozi, da jo bo upnik skupaj s hčerko pognal iz hiše, je pripravljen poravnati dolg, če bi šla Minka z njim. Minki to prepreči Franjo, ki s sovaščani skuje zaroto proti Chansonettu in ga spravi pred sodišče, kjer je obsojen na denarno kazen in izgon. Ko Chansonette sprevidi, da Minka ne bo nikoli zapustila rodne vasi, ji podari nekaj denarja, Franjo pa se poroči z dekletom. 

Ob iskanju referenc je Taufer naletel na pesem, ki jo je libretistki Luizi Pesjakovi napisal France Prešeren. Sporočilo pesmi je, da sta samouresničitev v umetnosti in sreča v življenju nezdružljivi in okrog te razdvojenosti se vrti celotna opera.

V ikonografiji so se po Tauferjevih besedah odločili za blago aktualizacijo oziroma nekakšno brezčasnost disneyevskega tipa. Ker je Gorenjski slavček produkt meščanskega premisleka, so se izognili nasilnemu folklorizmu. 

Libreto poleg Pesjakove podpisuje Emanuel Züngl. Dirigentsko taktirko bo poleg Švare vihtel Marko Gašperšič. Scenograf predstave je Samo Lapajne, kostumografinja Barbara Podlogar, dramaturginja Tatjana Ažman. Ena od pevskih zasedb je, kot je poudaril Švara, sestavljena večinoma iz mladih pevcev, tudi debutantov. Premiera bo 13. marca v ljubljanski Operi. 

Kot poroča sta je bil Gorenjski slavček v Ljubljani še kot opereta, ki je bila pozneje predelana v komično opero, krstno uprizorjen leta 1872.

Fotografije: Janez Platiše in SNG Opera Balet Ljubljana