V parku Evropa v Kamniku je postindustrijska razstava z naslovom Kam so šle vse fabrike?, ki je namenjena sedmim najpomembnejšim kamniškim tovarnam, ki imajo svoje korenine na koncu devetnajstega ali na začetku dvajsetega stoletja, vsa pa so nastala predvsem na pobudo podjetnih posameznikov.
S svojo zagnanostjo so skozi leta uspešno razvili izdelke, ki jih še dandanes uporabljamo ali pa se jih vsaj z nemalo ponosa spominjamo. Skozi fotografsko gradivo in zgodovinska dejstva razstava skuša predstaviti, kako so preživeli predvsem burni prelomnici: konec druge svetovne vojne in osamosvojitev Slovenije s posledičnima spremembama družbenega sistema.
Nekatere so žal ostale le še v lepem ali bridkem spominu, druge pa na tradiciji uspešno gradijo naprej. V parku si lahko ogledate tudi nekatere originalne tovarniške stroje, ki so jih prijazno posodili v Titanu, Svilanitu in Eti.
Razstavo so zasnovali Marko Kumer (Medobčinski muzej Kamnik), Goran Završnik in Matjaž Jug (KD Priden možic), besedila je napisal in izbral fotografsko gradivo Marko Kumer, oblikovala je Katarina Goltez, zvočno skulpturo kot hommage kamniški industriji pa je sestavil Rok Capuder.
Soproducenta razstave sta: Medobčinski muzej Kamnik in KD Priden možic.
07 september 2013
06 september 2013
Premiera Avsenikovega muzikala bo v Križankah
Ljubljana - V Križankah bo 7. septembra uradno premiero doživel narodno - zabavni muzikal „Bila sva mlada oba“ z glasbo ansambla bratov Avsenik. V njem je več kot tisoč zgodbic, ki sta jih uglasbila Slavko in Vilko Avsenik, združenih v muzikal, vpletenih pa 11 napevov iz cvetobera njunih melodij.
Dogajanje je umeščeno v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so bili Avseniki na vrhuncu svoje ustvarjalnosti. Zabavna in duhovita pripoved o dveh zelo mladih in dveh malo manj mladih, se skozi vrsto skrivnostnih, dinamičnih in vznemirljivih prigod, ki jih dodatno začini še sedemletna hči - vnukinja, razplete v optimistično romanco s srečnim koncem.
Zgodba je nastala po resničnih dogodkih dveh izseljencev, ki živita v Kaliforniji. Razvnete trenutke, polne čustev, hrepenenja in nenadnih preobratov, bogatijo znane in priljubljene Avsenikove viže.
Duhovito in napeto romantično komedijo, katere režiser je Jaša Jamnik. vodita in usmerjata velemojstra smeha Nataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc. Njuno zabavnost pa dopolnjujejo predstavniki igralskega podmladka Maruša Majer, Žiga Udir in Tadej Pišek.
Izvirno glasbo Ansambla bratov Avsenik v predstavi izvaja ansambel Gregorji s pevko Barbaro Leben, ki narodno zabavno glasbo izvaja po vzoru Ansambla bratov Avsenik. Dodatni spektakelski naboj prispevajo plesalci plesne skupina Artifex, z artistično izvedbo koreografskih točk na zimzelene melodije legendarne skupine. Za vrhunske kostume je poskrbel priznani kostumograf Alan Hranitelj.
Predstava je nastala v produkciji d&b Davida Rjazanceva in v sodelovanju z družino Avsenik.
VIDEO RTVSLO posnetek s premierne predstave v Križankah - TUKAJ
Foto: Arhiv bpr
Dogajanje je umeščeno v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so bili Avseniki na vrhuncu svoje ustvarjalnosti. Zabavna in duhovita pripoved o dveh zelo mladih in dveh malo manj mladih, se skozi vrsto skrivnostnih, dinamičnih in vznemirljivih prigod, ki jih dodatno začini še sedemletna hči - vnukinja, razplete v optimistično romanco s srečnim koncem.
Zgodba je nastala po resničnih dogodkih dveh izseljencev, ki živita v Kaliforniji. Razvnete trenutke, polne čustev, hrepenenja in nenadnih preobratov, bogatijo znane in priljubljene Avsenikove viže.
Duhovito in napeto romantično komedijo, katere režiser je Jaša Jamnik. vodita in usmerjata velemojstra smeha Nataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc. Njuno zabavnost pa dopolnjujejo predstavniki igralskega podmladka Maruša Majer, Žiga Udir in Tadej Pišek.
Izvirno glasbo Ansambla bratov Avsenik v predstavi izvaja ansambel Gregorji s pevko Barbaro Leben, ki narodno zabavno glasbo izvaja po vzoru Ansambla bratov Avsenik. Dodatni spektakelski naboj prispevajo plesalci plesne skupina Artifex, z artistično izvedbo koreografskih točk na zimzelene melodije legendarne skupine. Za vrhunske kostume je poskrbel priznani kostumograf Alan Hranitelj.
Predstava je nastala v produkciji d&b Davida Rjazanceva in v sodelovanju z družino Avsenik.
VIDEO RTVSLO posnetek s premierne predstave v Križankah - TUKAJ
Foto: Arhiv bpr
29 avgust 2013
Botrstvo v Sloveniji blaži revščino in otrokom vrača prihodnost
V okviru projekta Botrstvo v Sloveniji, ki od leta 2010 deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste Polje, je bilo do sedaj za pomoč otrokom in mladostnikom v materialni stiski zbranih 1,34 milijona evrov. V botrstvo je vključenih 2489 otrok in mladostnikov, trenutno pa jih na botre čaka še 185.
"Revščina je v Sloveniji postala problem številka ena," je na novinarski konferenci o projektu povedala sekretarka ZPM Moste Polje Anita Ogulin ter se zahvalila vsem donatorjem in botrom. Ob tem je poudarila, da ni prav, da država tako težke zgodbe prenaša na civilno družbo. "Ni prav, da država ne daje prioritet osnovnemu preživetju prebivalcev. Še manj je prav, da se varčuje na otrocih," je povedala in poudarila, da bo ZPM še naprej pomagala otrokom in staršem ter, da bodo s projektom Botrstva nadaljevali. Ogulinova je še povedal, da verjame, da bo nov zakon o socialnih transferjih oblikovan tako, kot je bil pred letom 2012, ko je bil po njenih besedah v primerjavi z zdajšnjim boljši.
Po poročanju slovenske tiskovne agencije (STA)Projekt podpira tudi Val 202, kjer predstavljajo zgodbe otrok, ki zaradi finančnih stisk dobivajo botrska sredstva. Odgovorni urednik radia Mirko Štular je povedal, da je bil na začetku projekta odziv enormen in dodal, da pa je zgodb še več, kot jih uspejo predstaviti. Ob tem je dejal, da je eden od ciljev sprožiti sistemsko reševanje problema revščine ter ga spraviti na agendo politikov, pristojnih institucij in socialnih ustanov.
Socialna delavka in prostovoljka ZPM Ljubljana Moste Polje Karmen Vergolin pa je povedala, da v stiski niso več le starši, ki so brez zaposlitve. Po njenih besedah je vedno več takšnih, ki so zaposleni, a imajo zelo nizke dohodke oziroma jim delodajalec plače ne izplačuje redno. Dejala je, da starši o teh stiskah zelo težko govorijo, svojo tesnobo in slabo voljo pa pogosto prenašajo na svoje partnerje in tudi na otroke.
"Priznavajo, da zelo dolgo skrivajo svojo situacijo," je pojasnila in dodala, da si starši odtegujejo od ust ali pa ne plačajo kakšne položnice, da otroku lahko zagotovijo tisto, kar potrebuje. Pri tem je
opozorila, da imajo otroci iz socialno ogroženih družin pogosto učne, motivacijske in psihosocialne težave. Dodala je, da se razlika med vrstniki pri materialnih dobrinah v zadnjem času močno povečuje. Pri tem lahko pomaga botrstvo, ki po njenih besedah pomeni dvig kakovosti življenja, zadovoljitev majhnih želja ter kvalitetno preživljanje prostega časa.
Idejna vodja projekta botrstva Milena Štular je povedala, da zgodbe o težkih situacijah otrok in
mladostnikov poslušajo dnevno. "Projekt je v dveh letih prerasel v gibanje," je povedala in poudarila, da otroci in mladostniki dobijo cel znesek, ki ga zanje nakažejo botri.
Projekt Botrstvo je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni. Botri svojim varovancem pomagajo z redno mesečno donacijo 30 evrov, projekt pa je mogoče podpreti tudi z darovanjem v botrski sklad, ki je ravno tako namenjen za pomoč otrokom.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 dejala, da zgodbe o stiskah ljudi človeka ne pustijo imunega ter da je po njenem mnenju vsakomur težko slišati, da je v Sloveniji kaj takšnega mogoče.
Po njenih besedah drži, da ljudje v Sloveniji živijo vse slabše in da so tisti, ki so bili prej na robu, sedaj potisnjeni čez rob. Pri tem je povedala, da država prispeva 1,3 milijarde evrov za socialne transferje in dodala, da je pomemben tudi nevladni sektor. Vendar pa stopnja tveganja revščine v Sloveniji po njenem mnenju kaže, da so stiske ljudi vse večje. "Torej pomoči ne zadoščajo za to, da bi živeli normalno," je dejala.
Kopač Mrakova je povedala še, da bodo naredili vse, da Slovenija spet postane ena od držav z najnižjo stopnjo tveganja revščine med otroki ter dodala, da gredo v to smer spremembe socialne zakonodaje. Po njenih besedah otroci ne smejo biti lačni in ne smejo čutiti takšne bede, ki jo izpostavlja projekt botrstva.
Besedilo: Janez Platiše in sta
Foto: Janez Platiše
"Revščina je v Sloveniji postala problem številka ena," je na novinarski konferenci o projektu povedala sekretarka ZPM Moste Polje Anita Ogulin ter se zahvalila vsem donatorjem in botrom. Ob tem je poudarila, da ni prav, da država tako težke zgodbe prenaša na civilno družbo. "Ni prav, da država ne daje prioritet osnovnemu preživetju prebivalcev. Še manj je prav, da se varčuje na otrocih," je povedala in poudarila, da bo ZPM še naprej pomagala otrokom in staršem ter, da bodo s projektom Botrstva nadaljevali. Ogulinova je še povedal, da verjame, da bo nov zakon o socialnih transferjih oblikovan tako, kot je bil pred letom 2012, ko je bil po njenih besedah v primerjavi z zdajšnjim boljši.
Po poročanju slovenske tiskovne agencije (STA)Projekt podpira tudi Val 202, kjer predstavljajo zgodbe otrok, ki zaradi finančnih stisk dobivajo botrska sredstva. Odgovorni urednik radia Mirko Štular je povedal, da je bil na začetku projekta odziv enormen in dodal, da pa je zgodb še več, kot jih uspejo predstaviti. Ob tem je dejal, da je eden od ciljev sprožiti sistemsko reševanje problema revščine ter ga spraviti na agendo politikov, pristojnih institucij in socialnih ustanov.
Socialna delavka in prostovoljka ZPM Ljubljana Moste Polje Karmen Vergolin pa je povedala, da v stiski niso več le starši, ki so brez zaposlitve. Po njenih besedah je vedno več takšnih, ki so zaposleni, a imajo zelo nizke dohodke oziroma jim delodajalec plače ne izplačuje redno. Dejala je, da starši o teh stiskah zelo težko govorijo, svojo tesnobo in slabo voljo pa pogosto prenašajo na svoje partnerje in tudi na otroke.
"Priznavajo, da zelo dolgo skrivajo svojo situacijo," je pojasnila in dodala, da si starši odtegujejo od ust ali pa ne plačajo kakšne položnice, da otroku lahko zagotovijo tisto, kar potrebuje. Pri tem je
opozorila, da imajo otroci iz socialno ogroženih družin pogosto učne, motivacijske in psihosocialne težave. Dodala je, da se razlika med vrstniki pri materialnih dobrinah v zadnjem času močno povečuje. Pri tem lahko pomaga botrstvo, ki po njenih besedah pomeni dvig kakovosti življenja, zadovoljitev majhnih želja ter kvalitetno preživljanje prostega časa.
Idejna vodja projekta botrstva Milena Štular je povedala, da zgodbe o težkih situacijah otrok in
Projekt Botrstvo je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni. Botri svojim varovancem pomagajo z redno mesečno donacijo 30 evrov, projekt pa je mogoče podpreti tudi z darovanjem v botrski sklad, ki je ravno tako namenjen za pomoč otrokom.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 dejala, da zgodbe o stiskah ljudi človeka ne pustijo imunega ter da je po njenem mnenju vsakomur težko slišati, da je v Sloveniji kaj takšnega mogoče.
Po njenih besedah drži, da ljudje v Sloveniji živijo vse slabše in da so tisti, ki so bili prej na robu, sedaj potisnjeni čez rob. Pri tem je povedala, da država prispeva 1,3 milijarde evrov za socialne transferje in dodala, da je pomemben tudi nevladni sektor. Vendar pa stopnja tveganja revščine v Sloveniji po njenem mnenju kaže, da so stiske ljudi vse večje. "Torej pomoči ne zadoščajo za to, da bi živeli normalno," je dejala.
Kopač Mrakova je povedala še, da bodo naredili vse, da Slovenija spet postane ena od držav z najnižjo stopnjo tveganja revščine med otroki ter dodala, da gredo v to smer spremembe socialne zakonodaje. Po njenih besedah otroci ne smejo biti lačni in ne smejo čutiti takšne bede, ki jo izpostavlja projekt botrstva.
Besedilo: Janez Platiše in sta
Foto: Janez Platiše
Telekom posluje dobro, zakaj ga potem prodajamo..?
Skupina Telekom Slovenije je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila 395,6 milijona EUR poslovnih prihodkov, kar je za odstotek več kot v enakem obdobju lanskega leta. Čisti poslovni izid Skupine Telekom Slovenije je bil ob polletju za 17 odstotkov višji od doseženega v enakem obdobju leta 2012 in znaša 30,9 milijona EUR. Nerevidirano poročilo o poslovanju v obdobju januar – junij 2013 je na včerajšnji seji obravnaval tudi nadzorni svet družbe.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je dobiček iz poslovanja Skupine Telekom Slovenije dosegel 41,4 milijona EUR, kar je na ravni doseženega v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki EBITDA po šestih mesecih znaša 126,2 milijona EUR, kar je za pet odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Delež EBITDA v čistih prihodkih od prodaje dosega 33-odstotni delež. Neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije na dan 30. 6. 2013 znaša 341,6 milijona EUR, kar je za 4,4 milijona EUR manj od stanja na zadnji dan leta 2012.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je dobiček iz poslovanja Skupine Telekom Slovenije dosegel 41,4 milijona EUR, kar je na ravni doseženega v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki EBITDA po šestih mesecih znaša 126,2 milijona EUR, kar je za pet odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Delež EBITDA v čistih prihodkih od prodaje dosega 33-odstotni delež. Neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije na dan 30. 6. 2013 znaša 341,6 milijona EUR, kar je za 4,4 milijona EUR manj od stanja na zadnji dan leta 2012.
»Doseženi poslovni rezultati Skupine Telekom Slovenije v prvih šestih mesecih letošnjega leta so rezultat naporov, ki jih v Skupini vlagamo v zniževanje vseh vrst stroškov, ter izvajanje procesov celovite prenove in optimizacije poslovanja. Ob tem v poslovanje uspešno uvajamo kompleksne IKT storitve ter iščemo nove poslovne modele, ki nam bodo omogočili dolgoročno vzdržno poslovanje. Tudi v prihodnje prednostni nalogi pri uresničevanju poslovnega načrta ostajata stabilizacija prihodkov in zniževanje stroškov, s čimer bodo lahko družbe Skupine Telekom Slovenije ohranjale ter krepile pozitivne ekonomske in družbene učinke svojega poslovanja,« pravi mag. Rudolf Skobe, predsednik uprave Telekoma Slovenije, d. d.
V Skupini Telekom Slovenije beležijo rast števila priključkov. Število širokopasovnih priključkov se je tako v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečalo za odstotek, in sicer na 342.850. Za enak odstotek se je povečalo število fiksnih in mobilnih priključkov, in sicer na 2.628.595, za pet odstotkov, na 168.724, pa tudi število VoIP storitev.
Pomemben podatek za dolgoročno stabilnost poslovanja je tudi zmanjšanje zadolženosti Telekoma Slovenije. Neto finančni dolg se je tako v zadnjega pol leta zmanjšal še za odstotek in znaša 341,6 milijona EUR. S tem se Telekom Slovenije uvršča med najmanj zadolžene prvotne operaterje v Evropi.
Za naložbe v osnovna sredstva so v Skupini Telekom Slovenije v prvem polletju namenili 36,7 milijona EUR oziroma za 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Letošnji naložbeni načrt znaša okrog 130 milijona EUR.
V Skupini Telekom Slovenije za letošnje leto načrtujejo 50 milijonov EUR čistega poslovnega izida in EBITDA do 245 milijona EUR.
Ko prebiramo te poslovne podatke lahko ugotovimo, da Telekom Slovenija posluje dobro. Ob tem pa se postavi vprašanje: Zakaj ga potem prodajamo..?
Besedilo: Janez Platiše in Telekom
Foto: Janez Platiše
V Skupini Telekom Slovenije beležijo rast števila priključkov. Število širokopasovnih priključkov se je tako v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečalo za odstotek, in sicer na 342.850. Za enak odstotek se je povečalo število fiksnih in mobilnih priključkov, in sicer na 2.628.595, za pet odstotkov, na 168.724, pa tudi število VoIP storitev.
Pomemben podatek za dolgoročno stabilnost poslovanja je tudi zmanjšanje zadolženosti Telekoma Slovenije. Neto finančni dolg se je tako v zadnjega pol leta zmanjšal še za odstotek in znaša 341,6 milijona EUR. S tem se Telekom Slovenije uvršča med najmanj zadolžene prvotne operaterje v Evropi.
Za naložbe v osnovna sredstva so v Skupini Telekom Slovenije v prvem polletju namenili 36,7 milijona EUR oziroma za 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Letošnji naložbeni načrt znaša okrog 130 milijona EUR.
V Skupini Telekom Slovenije za letošnje leto načrtujejo 50 milijonov EUR čistega poslovnega izida in EBITDA do 245 milijona EUR.
Ko prebiramo te poslovne podatke lahko ugotovimo, da Telekom Slovenija posluje dobro. Ob tem pa se postavi vprašanje: Zakaj ga potem prodajamo..?
Besedilo: Janez Platiše in Telekom
Foto: Janez Platiše
Naročite se na:
Objave (Atom)


