Dobrodelna Školjkojada

Pred lokalom Platana na Kongresnem trgu, ki je priljubljeno shajališče ljubljanske kulturne in intelektualne elite s svojim svetovljanskim značajem, poteka dobrodelna Školjkojada, na kateri so školjke na svojevrsten način pripravljajo znani slovenski obrazi in kuharji nekaterih priznanih ljubljanskih restavracij. Del denarja, zbranega na dogodku, je namenjen dobrodelnemu projektu Lions kluba Viva Ljubljana.

Svatba - razpoke neke dobe

Na velikem odru SNG Drama se je pričela sezona z zanimivo  gledališko igro Svatba, Rudija Šeliga in v režiji Jerneja Lorencija, ki govori o osemdesetih letih prejšnjega stoletja in vzpostavlja pristno povezavo med življenjem v prejšnji skupni državi in življenjem v sedanji samostojni državi. Svatba prikaže pozitivno in negativno plat osemdesetih, ter vzbudi nostalgijo in sentimentalnost, pa tudi občutek tesnobe.

Svatba (1980) odpira problematiko trhlega odnosa med duševnim zdravjem in človeško zlobo in vprašanje o humanosti v času, ko je kriza zarezala v najranljivejše družbeno tkivo. Rudi Šeligo v Svatbi pronicljivo izpisuje svoj izjemni vpogled v medčloveške odnose in kritično razčlenjuje družbeno realnost. Njegov slog se giblje med realizmom in mitološko poetizacijo, kar dodaja Svatbi univerzalnost, saj bi se lahko dogajala kjerkoli in kadarkoli. Vendar pa se tovrstna nečloveška sprijenost dogaja tukaj in zdaj, tudi trideset let po tem, ko je bila drama napisana.

V Svatbi je Šeligo nakazal bistven problem, ki je verjetno precej starejši od njegovega časa, in uprizoritev ga poskuša izpostaviti s točke, kjer se nahajamo sedaj. Sorodnost nekaterih okoliščin povezuje osemdeseta leta z današnjim trenutkom, vendar je v marsikaterem oziru bolj neusmiljena in podrejena neoliberalizmu, neizprosnem teptanju drugačnosti vseh mariginalnih skupin, pomanjkanju solidarnosti in samozadostnosti 'elite', ki ne bo mogla več dolgo vztrajati. V času, ko se bo ponovno iz razbitin preteklega začela porajati nova priložnost in na vseh nas je odgovornost, da jo tokrat ne zamudimo, je v članku Razpoke neke dobe zapisala Eva Kraševec,

O Svatbi
V tipično slovenskem okolju, v proletarski gostilni, se ob nedeljah zbirajo posebneži Shizofrenik, Taja, Ciganka, Korbarjeva, Grobar, Žagar in Miličnik; vsi so zdolgočaseni, nikakor ne morejo osmisliti ali napolniti praznine nedeljskega popoldneva. Na drugi strani pa sta Lenka in Jurij, duševno in telesno prizadet par, ki živi v svojem svetu, polnem nenavadne poetičnosti in miline. Onadva ne trpita zaradi pomanjkanja smisla, lahko bi celo rekli, da imata smisla, točk prešitja, preveč. Njuna goreča želja in tudi življenjski ideal, ki ju vsako sredo in nedeljo vodi do vasi, je poroka in s tem vstop v družbo, vendar pa potrditvi njune zveze nasprotujeta tako družbenosocialna kot cerkvena institucija. Ko jima zdolgočasena nedeljska družba za svojo zabavo vendarle »priredi« poroko, se lahko zgodi samo še tragedija.

Besedilo in foto: Janez Platiše

V Ljubljani koncert The Beatles Revival

V ljubljanskih Križankah bo v soboto 28. septembra 2013 nastopila skupina THE BEATLES Revival. Je skupina, ki v Evropi najbolje posnema legendarne Beatle.  

Že samo dejstvo, da so  nastopili tudi na zabavi britanske kraljice Elizabete II, v liverpoolskem Cavern Clubu in na poroki zvezdnika, nogometaša Ruuda van Nistelrooya,  ter igrali skupaj na koncertih zvenečih imen, kot so Joe Cocker, The Animals, Smokie in številni drugi nastopi potrjujejo njihovo kakovost. 

Njihov nastop je do najmanjše podrobnosti dodelan in dovršen. Poleg same glasbe pritegnejo z identični kostumi, mimiko, inštrumenti, ojačevalci ter mikrofoni, ki so jih uporabljali Beatli in so del odrskega nastopa. Ustvarjajo občutek, da so The Beatles oživeli pred vami.

Na koncertu bomo lahko sllišali vse nepozabne uspešnice kot so: Twist And Shout, Yellow Submarine, Yesterday, Can't Buy Me Love, Come Together, Help, Hey Jude, Let It Be, Lucy in The Sky With Diamonds, Nowhere Man, Please Please Me, She Loves You in druge.

Ljubljanska Opera začenja sezono z Verdijevim Rigolettom

Po daljšem času bodo v SNG Opera in balet Ljubljana kot  prvo v novi sezoni na oder premierno postavili Verdijevo opero Rigoletto v režiji Detlefa Sölterja. Umetniški vodja opere Milivoj Šurbek je dejal, da  so se odločili za klasično postavitev, saj je ta občinstvu najbližja. Premiera bo v četrtek, 26. septembra.

Šurbek je še dejal, da bi radi videli, da bi Rigolleto postal del železnega repertoarja ljubljanske operno-baletne hiše in da bi ostal na programu najmanj dve do tri sezone. Ker Verdijevi glasbi ni kaj dodajati ali odvzemati, pomembno vlogo odigra režija, ki so jo zaupali Sölterju, ki je z ljubljansko operno baletno hišo že sodeloval pred dvema letoma, ko je prevzel režijo Verdijeva Nabucca. Nad glasbenim vodstvom pa tokrat bdi Loris Voltolini. Izvedba bo v italijanskem jeziku in s slovenskimi nadnapisi.

Sölter, ki je tudi scenograf predstave, je poudaril, da je tema opere utopija oziroma sanje osrednjih dveh likov, ki se ne bodo nikoli uresničile, smrt Glide na koncu pa pravzaprav posledica le teh. Gilda je v predstavi oseba, ki ji ni dovoljeno odrasti in se zaljubiti. Odgovorna je pravzaprav le za to, da Rigolettov svet ostane nedotaknjen.

Kot je še dejal, je v navezavi na Monteronejevo prekletstvo v predstavi želel pokazati, da bi se Rigoletto lahko tudi spremenil, da na koncu pravzaprav razume vse, kar se je zgodilo in da je za to kriv sam. Krilati konj, ki krasi plakat predstave, je križanec med Pegazom in Samorogom in po njegovih besedah simbolizira to utopijo, ki je neuresničljiva. Kot scenski element se tudi skozi predstavo večkrat pojavi na odru.

Zgodba Rigoletta se dogaja na dvoru vojvode Mantovskega. Rigoletto, vojvodov dvorni norec, svojo hčerko Gildo skriva in ščiti pred svetom, še posebej pred vojvodo. Deklica lahko dom zapusti le ob nedeljah, ko gre v spremstvu varuške v cerkev. Tam jo vidi vojvoda Mantovanski, ki ji pozneje preoblečen v študenta na skrivaj izpove svojo ljubezen.

Vendar pa nekaj dvorjanov Rigolettu hčerko, za katero sicer mislijo, da je njegova ljubica, ugrabi in jo odpelje na vojvodov dvor. Ker Rigoletto misli, da gre za grofico Ceprano, jim celo pomaga, ko pa spozna resnico, se spomni na prekletstvo Monteroneja. Ta ga je preklel, ko se je Rigoletto iz njega norčeval, ko je vojvodo obtoži, da je zapeljal njegovo hčer.

Gildo pripeljejo k vojvodi, kjer se mu prepusti. Ko Rigoletto to izve, priseže maščevanje. Z morilcem Sparafucilom se dogovori, da bo ta ubil vojvodo. Načrt se izjalovi, saj je namesto vojvode ubil v moškega preoblečeno Gildo, ki ni poslušala očeta in odšla v Verono, ampak se je vrnila. Ko starec spozna, da je bila njegova hči žrtev zarote, ki jo je pravzaprav sam skoval, se zlomi in spozna, da se je izpolnilo Monteronejevo prekletstvo.

Ob zboru in orkestru SNG Opera in balet Ljubljana bodo v vlogi vojvode Mantovskega peli Branko Robinšak, Aljaž Farasin, Jure Kušar in Mario Sofroniou kot gost, v vlogi Rigoletta Marko Kobal, Siniša Hapač kot gost in Jože Vidic ter v vlogi Gilde Martina Zadro, Irma Mihelič, Martina Burger, Linda Kazani in Manuela Kriščak, vse kot gostje.

Besedilo opere Rigoletto je po drami Victorja Hugoja Kralj se zabava napisal Francesco Maria Piave. Rigoletto je bil premierno uprizorjen leta 1851 v Benetkah. Premieri so hitro sledile uprizoritve na drugih italijanskih odrih in v tujini, med drugim leta 1852 na Dunaju in leta 1855 v Ljubljani.

Besedilo: Janez Platiše in STA
Foto: Janez Platiše in Darja Štravs Tisu