Gre za prostočasno kramljanje (opravljanje),ki je malce zbadljivo. Uveljavljanje svojega ega se spremeni, tako kot se spreminja življenje, z nekaj, kar gledalca preseneti in ga pusti v razmišljanju...
20 junij 2017
Magnolije - gledališka igra študentk UTŽO
Gre za prostočasno kramljanje (opravljanje),ki je malce zbadljivo. Uveljavljanje svojega ega se spremeni, tako kot se spreminja življenje, z nekaj, kar gledalca preseneti in ga pusti v razmišljanju...
14 junij 2017
Kolesarska dirka Po Sloveniji, prvič s prenosom na TV mreži Eurosport
Letošnja štiriindvajseta mednarodna kolesarska dirka Po Slovenji se prične v torek 15. junija. V štirih dneh bo športno, turistično, poslovno in letos prvič tudi pod trajnostno obarvanim sloganom »Fight for green« oziroma »Borite se za zeleno«, našo državo zaobjela skozi štiri kolesarske etape. Letošnja dirka Po Sloveniji prinaša še eno novost - prvič bo dirko neposredno prenašala najbolj gledana globalna športna televizijska mreža Eurosport z dosegom kar 243 milijona gledalcev po vsem svetu.
Neposredni prenos dirke ter dodatno intenzivno oglaševanje Slovenije in destinacij, po katerih dirka poteka, je tako hkrati odlična priložnost, da Slovenijo predstavimo ljubiteljem aktivnega oddiha v deželi petzvezdičnih doživetij in neokrnjene narave.
Slovenska turistična organizacija (STO) je v partnerskem sodelovanju z ostalimi partnerji kolesarske dirke Po Sloveniji, med njimi kar 8-imi slovenskimi turističnimi destinacijami, javno agencijo SPIRIT Slovenija, kolesarskim klubom Adria Mobil in družbo Adria Mobil pristopila k projektu prenosa dirke in intenzivnega oglaševanja Slovenije in destinacij, po katerih dirka poteka.
Kolesarsko dirko Po Sloveniji bo z letošnjim letom z neposrednim prenosom na globalno TV-mrežo Eurosport tako lahko spremljalo kar 243 milijonov gledalcev v kar 99-ih državah v Evropi, Aziji, Afriki ter na Srednjem vzhodu, med njimi več kot 113 milijonov tistih, ki jih kolesarski šport še posebej zanima. Prenos dirke na to nadnacionalno televizijsko mrežo je tako izjemnega pomena za pozicioniranje naše dežele kot odlične destinacije za športni turizem, priprave športnikov in organizacijo mednarodnih športnih dogodkov.
Neposredni prenos dirke ter dodatno intenzivno oglaševanje Slovenije in destinacij, po katerih dirka poteka, je tako hkrati odlična priložnost, da Slovenijo predstavimo ljubiteljem aktivnega oddiha v deželi petzvezdičnih doživetij in neokrnjene narave.
Slovenska turistična organizacija (STO) je v partnerskem sodelovanju z ostalimi partnerji kolesarske dirke Po Sloveniji, med njimi kar 8-imi slovenskimi turističnimi destinacijami, javno agencijo SPIRIT Slovenija, kolesarskim klubom Adria Mobil in družbo Adria Mobil pristopila k projektu prenosa dirke in intenzivnega oglaševanja Slovenije in destinacij, po katerih dirka poteka.
Kolesarsko dirko Po Sloveniji bo z letošnjim letom z neposrednim prenosom na globalno TV-mrežo Eurosport tako lahko spremljalo kar 243 milijonov gledalcev v kar 99-ih državah v Evropi, Aziji, Afriki ter na Srednjem vzhodu, med njimi več kot 113 milijonov tistih, ki jih kolesarski šport še posebej zanima. Prenos dirke na to nadnacionalno televizijsko mrežo je tako izjemnega pomena za pozicioniranje naše dežele kot odlične destinacije za športni turizem, priprave športnikov in organizacijo mednarodnih športnih dogodkov.
13 junij 2017
Carlus Padrissa - tiskovna konferenca 65. Ljubljana Festivala
Ljubljana, 13.6.2017 - Predstavili so nam prihajajoče dogodke na jubilejnem 65. Ljubljana Festivalu in se posvetili otvoritvenemu dogodku Carmina Burana, saj se je na novinarski konferenci pridružil režiser mednarodno uveljavljene gledališke skupine La Fura dels Baus, Carlus Padrissa. Slednji pravi, da ustvarja opere, ki popolnoma prevzamejo občinstvo in omogočijo celostno doživetje. Opero dojema kot mešanico glasbe, gledališča, plastičnih umetnosti in svetlobe.10 junij 2017
Oskrba starejših na domu kot podjetniški in socialni izziv
»V Razvojnem centru Srca Slovenije, ki kot edini slovenski partner sodelujemo v evropskem projektu HoCare, smo usmerjeni v razumevanje in razmišljanje, kaj v prihodnosti lahko naredimo za starajoče prebivalstvo,« je dejala Aleksandra Gradišek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, in dodala: »Odgovori na ta vprašanja niso stvar predvsem posameznika, temveč so stvar družbe, v kateri se morajo aktivno povezati podjetniški sektor, institucije znanja, javni sektor in civilna družba.«
Oskrba starejših na domu je problem, ki iz leta v leto dobiva večji pomen. V naslednjih 20. letih naj bi število starejših oseb doseglo že približno 25 odstotkov vsega prebivalstva. Samo v občini Litija je trenutno kar 16 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Prav hitre demografske spremembe so po mnenju Vide Lukač, direktorice Doma za starejše občane Tisje, velik izziv za prihodnost. »Vse več je ljudi, starejših od 80 let, zato je povpraševanje po oskrbi v domu in na domu vse večje.« Na novinarski konferenci je Lukačeva izpostavila samo nekaj bistvenih težav, s katerimi se že soočamo: »Pri pomoči na domu se pogosto srečujeta dva izvajalca – oskrba in zdravstvena nega. Problemi se pojavljajo pri financiranju storitev. Večinoma je to sedaj financirano s strani uporabnikov in njihovih svojcev, kar pa je za marsikoga velik problem in v težke finančne situacije spravi celotne družine. Prisotni so tudi problemi z normativi in s standardi.«
Pri oskrbi starejših so potrebne sistematske spremembe na državni ravni, so prepričani vsi govorniki. Veliko lahko k uspešnemu soočanju s tem problemom pripomorejo tudi takšne mednarodne konference, kakršno danes v Litiji gosti Razvojni center Srca Slovenije. Na celodnevnih delavnicah, predavanjih in interaktivnih pogovorih sodelujejo partnerji iz kar sedmih držav – Cipra, Češke, Bolgarije, Litve, Madžarske, Portugalske in Romunije. »Dobre prakse, mnenja in izkušnje, ki si jih izmenjamo s partnerji iz drugih držav, so odlično vodilo in osnova za naše delovanje v prihodnosti. Naš center tukaj vidi svojo vlogo povezovalca in soustvarjalca novih rešitev za naše občane,« še doda Gradiškova, ki pripravljanje, prijavljanje in uresničevanje projektov, ki izboljšujejo pogoje življenja v vseh življenjskih obdobjih, postavlja v samo jedro delovanja Razvojnega centra Srca Slovenije.
Organizacija je do sedaj uspešno zaključila že dva mednarodna projekta, s katerima stremi k izboljšanju kvalitete bivanja ljudem v zrelih letih. En projekt se nanaša na vzpostavitev tako imenovane pametne Silver hišice za starejše, ki ljudem omogoča, da se iz velikih socialističnih hiš lahko preselijo v manjše hiške in v njih kakovostno preživljajo svojo starost. V okviru drugega projekta, Innovage, pa so izoblikovali posebna vaška jedra, v katerih bi tudi s posebno komunikacijsko napravo, imenovano Spero, ljudem na podeželju olajšali življenje. »K sodelovanju smo povabili 10 študentov zaključnega letnika arhitekture.
 |
| Z leve: Franci Rokavec, Aleksandra Gradišek, Vida Lukač, Željko Savič, foto Jaka Zorman. |
Oskrba starejših na domu je problem, ki iz leta v leto dobiva večji pomen. V naslednjih 20. letih naj bi število starejših oseb doseglo že približno 25 odstotkov vsega prebivalstva. Samo v občini Litija je trenutno kar 16 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Prav hitre demografske spremembe so po mnenju Vide Lukač, direktorice Doma za starejše občane Tisje, velik izziv za prihodnost. »Vse več je ljudi, starejših od 80 let, zato je povpraševanje po oskrbi v domu in na domu vse večje.« Na novinarski konferenci je Lukačeva izpostavila samo nekaj bistvenih težav, s katerimi se že soočamo: »Pri pomoči na domu se pogosto srečujeta dva izvajalca – oskrba in zdravstvena nega. Problemi se pojavljajo pri financiranju storitev. Večinoma je to sedaj financirano s strani uporabnikov in njihovih svojcev, kar pa je za marsikoga velik problem in v težke finančne situacije spravi celotne družine. Prisotni so tudi problemi z normativi in s standardi.«
Pri oskrbi starejših so potrebne sistematske spremembe na državni ravni, so prepričani vsi govorniki. Veliko lahko k uspešnemu soočanju s tem problemom pripomorejo tudi takšne mednarodne konference, kakršno danes v Litiji gosti Razvojni center Srca Slovenije. Na celodnevnih delavnicah, predavanjih in interaktivnih pogovorih sodelujejo partnerji iz kar sedmih držav – Cipra, Češke, Bolgarije, Litve, Madžarske, Portugalske in Romunije. »Dobre prakse, mnenja in izkušnje, ki si jih izmenjamo s partnerji iz drugih držav, so odlično vodilo in osnova za naše delovanje v prihodnosti. Naš center tukaj vidi svojo vlogo povezovalca in soustvarjalca novih rešitev za naše občane,« še doda Gradiškova, ki pripravljanje, prijavljanje in uresničevanje projektov, ki izboljšujejo pogoje življenja v vseh življenjskih obdobjih, postavlja v samo jedro delovanja Razvojnega centra Srca Slovenije.
Organizacija je do sedaj uspešno zaključila že dva mednarodna projekta, s katerima stremi k izboljšanju kvalitete bivanja ljudem v zrelih letih. En projekt se nanaša na vzpostavitev tako imenovane pametne Silver hišice za starejše, ki ljudem omogoča, da se iz velikih socialističnih hiš lahko preselijo v manjše hiške in v njih kakovostno preživljajo svojo starost. V okviru drugega projekta, Innovage, pa so izoblikovali posebna vaška jedra, v katerih bi tudi s posebno komunikacijsko napravo, imenovano Spero, ljudem na podeželju olajšali življenje. »K sodelovanju smo povabili 10 študentov zaključnega letnika arhitekture.
Z njimi smo preučili celotno situacijo in vse potrebne demografske in lokacijske značilnosti, na podlagi katerih smo zasnovali trajne arhitekturne rešitve, ki bi zajemale celovite oskrbe starostnikov na našem območju. Starostnikom bi s tem lahko podaljšali čas bivanja v njihovem okolju za od pet do deset let,« pojasni Željko Savič, predsednik Lokalne akcijske skupine Srca Slovenije, in doda, da bi znotraj teh centrov, na primer, delovali prostovoljci, različna društva ter vrtci in šole – šlo bi za neke vrste medgeneracijsko sodelovanje, kar bi starostnikom omogočalo, da čim dlje časa živijo doma.
»Če smo dve leti z našim medgeneracijskim centrom Šmelc, na katerega smo zagotovo izjemno ponosni, orali ledino, pa se je ob odpiranju dejavnosti takoj pokazalo, da so bile vse kapacitete zasedene izredno hitro in da je potreb zagotovo še zelo veliko,« je na novinarski konferenci dejal župan občine Litija, Franci Rokavec. Poudaril je, da si večina ljudi tretje življenjsko okolje želi prestajati v domačem okolju in prav temu vprašanju bodo v občini v prihodnje namenili ogromno pozornosti: »Prav projekt HoCare je projekt, ki daje priložnost izmenjavi dobrih praks o tem, kaj storiti sedaj, ko sistemskih rešitev še ni. In tudi ko bodo vzpostavljene, upam, da čim hitreje, vseh težav in področij ne bodo razrešile. Določena vprašanja, ki se nam že porajajo, bomo skušali rešiti tudi v svetu za starejše in medgeneracijsko sodelovanje, ki smo ga prav danes ponovno vzpostavili v občini.«
»Če smo dve leti z našim medgeneracijskim centrom Šmelc, na katerega smo zagotovo izjemno ponosni, orali ledino, pa se je ob odpiranju dejavnosti takoj pokazalo, da so bile vse kapacitete zasedene izredno hitro in da je potreb zagotovo še zelo veliko,« je na novinarski konferenci dejal župan občine Litija, Franci Rokavec. Poudaril je, da si večina ljudi tretje življenjsko okolje želi prestajati v domačem okolju in prav temu vprašanju bodo v občini v prihodnje namenili ogromno pozornosti: »Prav projekt HoCare je projekt, ki daje priložnost izmenjavi dobrih praks o tem, kaj storiti sedaj, ko sistemskih rešitev še ni. In tudi ko bodo vzpostavljene, upam, da čim hitreje, vseh težav in področij ne bodo razrešile. Določena vprašanja, ki se nam že porajajo, bomo skušali rešiti tudi v svetu za starejše in medgeneracijsko sodelovanje, ki smo ga prav danes ponovno vzpostavili v občini.«
Naročite se na:
Objave (Atom)