19 avgust 2017

Pičič - kdaj in kako je nastala ta jed?

Novo mesto, 19.8.2017 – V Gostišču Loka v Novem mestu sem prvič jedel PIČIČ. To jed so pred približno 15 leti prvič spekli v piceriji Eldorado v Irči vasi. Jed ima za osnovo testo pice in je potresena s sirom. Ko je pečena jo postrežejo s štirimi omakami: načo, tatarska omaka, salsa in pelati. Jed podobna pici in za moj okus zelo dobra. 

Jure Marolt je napisal, da je jed PIČIČE nastala takole: PIČIČ je avtohtona dolenjska jed, ki jo na Dolenjskem poznamo že približno petnajst let, v ostalih delih Slovenije pa še nikoli niso slišali zanjo. Poznam celo zgodbo o njihovem izvoru. Moj takratni sosed je pogosto popival v Eldoradu v Irči vasi. Enkrat je zopet popil preveč piv in je postal lačen. Pogledal je v svojo denarnico, kjer je imel le še petsto tolarjev, medtem ko se je cena pic takrat gibala nekje med 800 in 1000 tolarji. V trenutku neizmernega navdiha se tako obrne k natakarici in komaj razločno izusti sveto poved: »Jaz nimam dost za pico, zato mi dajte samo sir pa testu.« Od takrat dalje poznamo PIČIČE.







16 avgust 2017

Festival Ljubljana 30 let kasneje Negovan Nemec

Ljubljana,16.8.2017 – V Križevniški cerkvi v Križankah so odprli razstavo Hommage Negovanu Nemcu: Trideset let pozneje. V čudoviti čustveni besedi je kiparjeva dela predstavila njegova žena Nelida Nemec, umetnostna zgodovinarka.



Obdarjen z izrednim darom za občutenje forme, je Negovan Nemec (1947–1987) idejo najprej ujel v risbo ali skico ter jo kasneje oživil v različnih dimenzijah v materialih, ki so ga s svojo trdnostjo in trajnostjo izzivali k intenzivnemu ustvarjalnemu dialogu. Najpogosteje je ustvarjal v kamnu, veliko v lesu in železu, njegov material je bila tudi glina.

Akademski kipar Negovan Nemec (1947 – 1987) je bil eden najbolj nadarjenih, prepoznavnih in uspešnih slovenskih kiparjev. Čeprav je za posledicami zdrsa, padca in udarca v glavo umrl zelo mlad, je ustvaril presenetljivo velik, raznolik, mnogoplasten, idejno in realizacijsko širok kiparski opus, je zapisal Marijan Zlobec.
Janez Platiše

Madame Butterfly v izvedbi Kitajske nacionalne opere iz Pekinga

Kitajska nacionalna operna hiša je na Ljubljana Festivalu gostovala že pred 2 leti s Puccinijevo opero Turandot, letos pa se vrača še z eno njegovo mojstrovino Madame Butterfly. Dirigiral bo Yang Yang. V glavni vlogi bosta nastopila Yao Hong v vlogi Čo Čo San in Li Shuang v vlogi Pinkerton.



S priljubljeno opero Giacoma Puccinija bo v Ljubljani vnovič gostoval ansambel Kitajske nacionalne opere iz Pekinga. Združuje izvrstne operne umetnike, ki so se uveljavili z uspehi na tekmovanjih in so dejavni na mednarodnih odrih. Od ustanovitve leta 1952 kitajska nacionalna operna hiša skrbi za najvišjo raven profesionalnosti in vseskozi spodbuja razvoj novih glasbenih talentov.

Predstavo bo vodil glasbeni vodja in šef dirigent Kitajske nacionalne opere Yang Yang, eden najbolj dejavnih kitajskih dirigentov mlajše generacije. Leta 2006 kot prvi Kitajec zmagal na mednarodnem tekmovanju orkestrskega dirigiranja v Grčiji, redno gostuje po svetu na dirigentskih podijih opernih in simfoničnih dogodkov.



Zgodba prevarane japonske gejše Čo Čo San, imenovane Butterfly, čakajoče na poročnika ameriške mornarice Pinkertona, njene velike ljubezni in očeta njenega otroka, se tragično konča. Pinkerton se po treh letih res vrne v Nagasaki, toda s svojo ženo Američanko in namenjen, da s seboj vzame svojega sina. Globoko prizadeta Butterfly se odloči narediti harakiri.

Predstavi bosta 23. in 24. avgusta ob 20. uri v Cankarjevem domu.

11 avgust 2017

Slovenci bi lažje preživeli brez zobne ščetke kot telefona

»Presenetljiv podatek je, da bi skoraj 40 odstotkov Slovencev teden dni lažje preživelo brez zobne ščetke kot telefona. To je le še en dokaz več, da nove tehnologije, med katerimi so tudi pametni telefoni, postajajo vse bolj odločilen sestavni del naših življenj. V prid temu govori tudi podatek, da ima povprečno slovensko gospodinjstvo v uporabi dva oziroma tri mobilne telefone,« eno izmed najbolj zanimivih ugotovitev ankete, s katero so letos na Zobozdravstveni in estetski kliniki Križaj pri Slovencih in Slovenkah preverjali skrb za zobe, izpostavi Aleksandra Križaj Dumić, zobozdravnica in direktorica klinike.



Ob tem jo še posebej veseli dejstvo, da so Slovenci in Slovenke pri razvrščanju prioritet na najvišje mesto postavili urejene in dobre zobe, katerim po pomembnosti sledita hiša in avtomobil. »Moram priznati, da so me podatki, vsaj glede na večletne izkušnje iz prakse, močno presenetili. V svoji ordinaciji sem, žal, velikokrat srečala ljudi, ki bi bili prej pripravljeni investirati denar v nakup novega avtomobila, kakor v zobe. Veseli me, da se trendi obračajo v pozitivno smer. Tokratni rezultati, ki jih je pokazala naša anketa, so resnično spodbudni in kažejo na to, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomembnosti dobre in ustrezne ustne higiene,« meni Križaj Dumićeva.

V anketi, ki so jo izvedli na eni izmed največjih in najmodernejših zobozdravstvenih klinik pri nas, je sodelovalo 784 ljudi – 68 odstotkov žensk in 32 odstotkov moških, katerih povprečna starost je bila 38 let. Med tistimi manj razveseljivimi podatki je ta, da je kar več kot 70 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si vsaj enkrat oziroma dvakrat na teden ne umijejo zob. »Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je še vedno kar 11 odstotkov ljudi, ki si jih zvečer sploh ne umiva. Ko govorimo o umivanju po prihodu nazaj z večerne zabave, pa tega ne stori kar 25 odstotkov vprašanih,« razloži izkušena zobozdravnica, ki je že skoraj 20 let predana svojemu poklicu. »Nekateri se torej še vedno v premajhni meri zavedajo, kako pomembno je pravzaprav večerno umivanje zob. Z njih takrat namreč očistimo vse obloge, ki so se nabrale čez dan, in jih zaščitimo pred nočnim dogajanjem, ko se morebitne bakterije širijo še hitreje, kot bi se sicer, saj se ponoči izločanje sline, ki deluje kot naravni čistilec naše ustne votline, zmanjša,« opozarja sogovornica in dodaja, da je za to še toliko bolj pomembno, da se skrb za zobe začne že v ranem otroštvu, pozneje pa je treba trdno postavljene temelje le še utrjevati.

Kako dobro se ljudje, predvsem starši majhnih otrok, zavedajo tega poslanstva, so na Kliniki Križaj preverili tudi z anketo. »Čeprav je treba za otrokove zobe intenzivno skrbeti vse do desetega leta starosti, je s tem seznanjenih le 30 odstotkov vprašanih. Več kot polovica jih namreč meni, da povsem zadostuje, če otroku pri čiščenju zob pomagamo do petega leta starosti,« še eno zanimivo ugotovitev predstavi Križaj Dumićeva. K temu dodaja, zakaj je tako pomembno, da starši bdijo nad pravilno nego otroških zob. »Majhni otroci nimajo razvite fine motorike in si zato sami težko temeljito umijejo zobe. Starši morajo otroku čistiti zobe najmanj nekje do osmega leta starosti. A tu se njihova skrb za otrokovo ustno higieno še ne konča. Še naprej morajo spremljati rezultate ščetkanja zob in predvsem pred spanjem preverjati, kako temeljito si jih je umil,« poudari Križaj Dumićeva, ki staršem na kliniki svetuje, naj redno umivanje zob vsaj dvakrat na dan začnejo otrokom privzgajati že v prvem letu starosti. »Pohvalno pa je, da se več kot 60 odstotkov anketirancev, ki imajo otroke, z njimi o negi zob in temu, zakaj je sploh potrebno redno, pogosto in temeljito čiščenje, pogovarja.«

Dober zgled in spodbudne besede so namreč več kot odlična rešitev za vse tiste naše najmlajše, ki jim ščetkanje vedno ni ravno pri srcu. »Nekdo od sodelujočih je, denimo, zapisal, da z otrokom redno prebira knjige in prepeva pesmice o tej tematiki. Takšni in podobni primeri le potrjujejo to, da lahko s kančkom dobre volje in ustvarjalnosti vsakodnevno umivanje zob otrokom prikažemo kot zabavno opravilo, kar je bistven in najpomembnejši korak,« še doda Križaj Dumićeva, ki staršem svetuje, naj se njihovi otroci v čim večji meri izogibajo predvsem pitju sladkih pijač, po umivanju zob pred spanjem pa naj ne zaužijejo ničesar več, razen vode – v nasprotnem primeru si morajo zobe pred spanjem ponovno umiti.

Rezultati ankete so med drugim postregli še z enim zanimivim podatkom, in sicer da več kot 50 odstotkov vprašanih pri sogovorniku najprej opazi oči, medtem ko se je nasmeh, čigar pomemben sestavni del so tudi urejeni zobje, znašel na drugem mestu.