Nova knjiga - Pravljice nekdanje Sovjetske zveze

Ljubljana, 12. 12. 2017 - Vse pravljice tega sveta so namenjene najprej otrokom, nato staršem in vsem, ki v sebi nosijo kreativni otroški duh. Zato so ljubitelji pravljic lahko navdušeni. Izšla je namreč nova knjiga Pravljice nekdanje Sovjetske zveze v ruskem in slovenskem jeziku. Poleg branja pravljic, je knjiga namenjena tudi vsem, ki se učijo ruski jezik kot tuj jezik ali rusko govorečim bralcem, ki se želijo učiti slovenskega jezika.

Ustvarili so jo v Založbi Linguarus, ob pomoči prevajalske pisarne Linguarus. Pravljice je zbrala in uredila Maryna Bilash, jezikovna pedagoginja, ki je opravila tudi vlogo lektorice ruskega jezika, skupaj z Marijo Sotnikovo Štravs. Prevod je delo Mateja Tratnika, lektorica slovenskega jezika je bila Jelka J. Makoter.

Ustvarjalka Maryna Bilash je idejo oblikovala po pogovorih z učenci, posamezniki in slovensko mladino, v katerih je ugotovila, da ne poznajo dejstva, da je nekdanja Sovjetska Zveza (SZ) združevala 15 republik. Države v SZ so bile zelo različne, vsaka s svojo kulturo in svojim nacionalnim jezikom. Sporazumevali pa so se v enotnem, ruskem jeziku. Knjiga združuje pravljice vseh petnajstih držav in zelo nazorno ter enostavno predstavlja vsako od držav prek zgodbe, ki je lahko zgolj zabavna ali pa tudi poučna. V knjigi so zbrane najbolj prepoznavne pravljice, ki ponazarjajo nacionalne junake, Ruski federaciji, kot največji državi, pa sta namenjeni dve pravljici.

Znano je, da je učenje tujih jezikov s pomočjo branja tuje literature, ki jo spremlja tudi domači izvirnik, nadvse uspešna metoda pridobivanja znanja. Učenje je sproščeno in umirjeno, zato hkrati spodbuja domišljijo in odpira mislim prosto pot. Širi besedni zaklad, ob tem pa tudi celovito zakladnico našega znanja. Poleg tujega jezika si ob branju mnogo lažje predstavljamo svet in dogajanje, ki ga opisujejo besede. Z branjem literature v tujem jeziku krepimo tudi koncentracijo, zato je učenje učinkovitejše. Branje vedno prinaša znanje, ob tem pa je tudi sproščujoča zabava. Besedilo so ustvarjalci obogatili z označitvijo besednih naglasov in tako slovenski, kot ruski bralci lahko pravljice uporabijo kot zelo koristen učni pripomoček. 

V knjigi je predstvljen izbor najlepših pravljic držav nekdanje SZ, kar je zahtevalo temeljit pregled številnih pravljičnih virov iz 15 držav. Ilustracije k pravljicam je narisal Igor Ribič, s katerim so sodelovali tudi pri ilustriranju prejšnjih knjig Najlepše slovenske pravljice, Najlepše ruske pravljice, žepnega priročnika za potovanja Sprašujemo in odgovarjamo po rusko, po slovensko.

Svojevrsten izziv je za ustvarjalce predstavljal tudi vrstni red pravljic. Odločili so se, da bodo razporejene v zaporedju glede na število prebivalcev na dan nastanka. Ta seznam je bil zapisan v Ustavi ZSSR iz leta 1977.

Knjigo so oblikovali v podjetju Imprimo, d.o.o., natisnili so jo v tiskrani Belin Grafika, d.o.o. Knjiga prinaša bralcem 16 pravljic na 164 straneh, na voljo je v trdi in mehki vezavi.

S Cityparkom pomagajte družinam v stiski

»Medtem ko nekatere družine nestrpno pričakujejo božični večer, pa (pre)mnoge s strahom odštevajo čas do božiča. Sprašujejo se, kako naj kupijo presenečenje za otroka, ko pa nimajo niti za hrano. Tem družinam želimo in že več let skušamo pomagati,« ob začetku akcije Lepo je dobiti, še lepše podariti poudarja Klavdija Miklavžin Javornik, vodja marketinga v Cityparku.

Klavdija Miklavžin Javornik je zadovoljna, da so tudi letos pripravili akcijo Lepo je dobiti, še lepše podariti. Foto Robert Krumpak

Naše največje nakupovalno središče tudi letos organizira dobrodelno akcijo zbiranja daril za otroke, ki jim starši ne morejo kupiti niti najbolj osnovnih stvari, kaj šele daril. Obiskovalci Cityparka, ki želijo izpolniti željo, jo iz smrečice vzamejo in izpolnijo. Nato darilo predajo na Info točki Cityparka, kjer ga Citypark ustrezno zavije in pred prazniki preda otrokom. Smrečico z željami so v Cityparku postavili v prvem nadstropju (pred Sportino). Vsa darila bo Božiček otrokom prinesel pred prazniki.

Božična želja enega izmed otrok, ki mu starši ne morejo kupiti Božično novoletnega darila. Foto Janez Platiše.

Klavdija Miklavžin Javornik ob tem dodaja: »Vemo, da je veliko otrok, ki jim starši ne morejo izpolniti želje, zato znova pristopamo k tej akciji in vabimo vse obiskovalce, da nam po svojih močeh pomagajo pričarati nasmeh na obraze otrok.«

Ko kupimo darilo, ki je napisano kot želja na Božičnem dreveščku vse skupaj odnesemo na Info Citypark. Citypark bo poskrbel, da bo otrok prejel darilo, ki si ga je želel. Foto Janez Platiše.

V torek pride v Cityparku Miklavž, v sredo pa Božiček

Iz  Cityparka, največjega nakupovalnega središča v Ljubljani so nam sporočili, da bo jutri, 5. decembra, ob 18. uri v pritličju poleg trgovine Swarovski otroke in mladostnike obiskal in obdaril Miklavž. Spremljali ga bodo angeli in parklji.

VIDEO - Miklavž je ob 18. uri s spremstvom obiskal Citypark in obdaril otroke s pomarančami.


Dan pozneje v sredo, 6. decembra, od 17. do 20. ure pa bo obiskovalce razveselil Božiček, in sicer jih bo pričakal pred glavnim vhodom v Citypark nasproti parkirne hiše.

Bernarda Škrabar o nezakonitih nadzorih bolniških dopustov

Večja slovenska podjetja velikokrat izvajajo laične kontrole bolniških dopustov s "kontrolorji", ki niso detektivi, kar je protizakonito. Ta praksa se dogaja že leta in sedaj se je doseglo, da se je začelo o tem govoriti. »Vežemo se na Zakon o detektivski dejavnosti, ki nam v 26. členu dodeljuje to pravico, da opravljamo kontrole in nadzore bolniškega dopusta in zato smo detektivi edini, ki lahko to počnemo. Vsi ostali, ki to počnejo, počnejo protizakonito in tudi protiustavno, saj posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine,« predstavi detektivka Bernarda Škrabar, direktorica Detektivsko-varnostne agencije. Škrabarjeva namreč opozarja, da se na terenu pojavlja vse več oseb, ki se poimenujejo kot kontrolorji ali nadzorniki ter kontrolirajo bolniški dopust, čeprav za to nimajo ustreznih licenc.

V sezoni prehladov in črevesnih okužb so tudi bolniške odsotnosti z dela pogostejše. Delodajalci lahko opravljajo nadzore nad tistimi bolniškimi odsotnostmi, ki so krajše od 31 dni in jih sami plačujejo, in pa tudi nad daljšimi bolniškimi odsotnostmi. Ko se odločijo za takšen nadzor, pa hitro trčijo ob pravico do zasebnosti. Tako se delodajalci pogosto odločajo za najemanje detektivov, ki jim zakonodaja omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca opravijo kontrolo ali nadzor in od zdravnika pridobijo bolniški red. Vsi delavci v Sloveniji se morajo zavedati, da lahko le detektiv z ustrezno licenco in značko na podlagi prej omenjenega člena Zakona o detektivski dejavnosti pridobiva informacije in postavlja vprašanja, vezana na bolniško odsotnost. Zanimiva informacija je, da takoj, ko kontrolor pride na dom neke osebe in pri vratih vpraša, kje se oseba nahaja, je to že poseganje v njegove pravice in je protizakonito, dalje, takšni nadzorniki o zatečenem stanju z zapisniki obveščajo svojega naročnika.

Delodajalec ima namreč zakonsko možnost, da dobi podatke o času zdravljenja in navodilih za zdravljenje od osebnega zdravnika delavca, ne nazadnje pa je le-ta dolžan delodajalcu prinesti tudi bolniški list, na katerem piše čas zadržanosti. Prav tako lahko delodajalec ali pa pooblaščeni detektiv pisno dobi navodila o zdravljenju, v kolikor za nje zaprosi osebnega zdravnika, ki mu jih je dolžan dati. »Nobene potrebe torej ni, da bi za takšne podatke obiskovali delavca na domu, ampak gre v bistvu v tem primeru za kontrolo aktivnosti delavca v času bolniške odsotnosti iz dela, kar pa je vsekakor „poizvedovalna dejavnosti“, ki jo lahko opravljajo le licencirani detektivi,« poudari Škrabarjeva.

Ne nazadnje je treba izpostaviti, da razni preiskovalci, vročevalci, „laični kontrolorji“ in drugi, ki niso licencirani detektivi, niso osebe, za katere je bilo opravljeno varnostno preverjanje, nihče od njih ni zahteval dokazila o primerni izobrazbi, ne potrebujejo nobenih licenc za opravljanje dela, ne potrebujejo biti včlanjeni v nobeno društvo in nimajo urejenega poklicnega zavarovanja. »Zaradi vseh teh dejstev lahko svoje storitve seveda ponujajo po bistveno nižjih cenah, kot detektivi, ki morajo licence, izobraževanja, in zavarovanja plačevati,« obrazloži detektivka Bernarda Škrabar.