Ista hrana za enega človeka, je lahko strup za drugega

Običajni kruh, pšenično pivo, kolački, torte, kosmiči, pite, procesirani mesni izdelki, juhe in pomfri se ne smejo znajti na jedilniku celiakašev. Nabor hrane brez glutena je vseeno širok. 30 odstotkov bolnikov celiakije se ne odzove pravilno na brezglutensko dieto, zaradi zdravstvenih razlogov. Potencialnim pacientom s celiakijo prav tako odsvetujejo brezglutensko dieto, ker lahko naredi več škode kot koristi. Celiakija je pogosta sistemska bolezen, velikokrat spregledana, ki se pomika k dvem procentov slovenske populacije. 

Govorimo o klasični in neklasični obliki, je v sklopu predavanj in delavnic, ki jih organizira najstarejši zasebni Medicinski center Barsos, povedal doc. dr. Rado Janša, dr. med., specialist interne medicine in gastroenterologije. To je bilo prvo predavanje v sklopu organizacije Medicinskega centra Barsos, ki jih bomo mesečno organizirali z namenom osveščanja javnosti s simptomi celiakije, z glutensko preobčutljivosto, s prednostmi uravnotežene prehrane ter z načini, kako se soočati z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem teh bolezni.

»Še en dobro poznan razlog za odpovedovanje pšenici je alergija. Ta sicer ni neposredno povezana z glutenom, je pa seveda brezglutenska dieta precej dober približek dieti, iz katere so izločene vse pšenične sestavine. Alergijo na pšenico naj bi prav tako imel približno odstotek prebivalstva,« je še izpostavil dr. Janša. V zadnjih letih se zdravniki začenjajo zavedati, da uživanje glutena lahko povzroča tudi težave, ki niso povezane ne s celiakijo, ne s klasično alergijo na pšenico. Gre za tako imenovano neceliakalno preobčutljivost na gluten. »Želimo opozoriti tudi na druge bolezni, ki so pogojene z uživanjem glutena, beljakovin in žit,« je še poudaril doc. dr. Rado Janša.

Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen. Kot v številnih evropskih državah tudi pri nas štejemo celiakijo za primarno obolenje tankega črevesja. Simptomi kažejo, da gre za bolezen s številnimi obrazi, tudi stopnja prizadetosti je zelo raznolika, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je celiakija danes gotovo pod-diagnosticirana bolezen.

ZDUS zahteva redno usklajevanje pokojnin

Izola, 15.12.2017 - Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik, je danes na novinarski konferenci predstavil program in usmeritve Zveze za leto 2018 ter se dotaknil aktualnih tem, ki se tičejo upokojencev. Na konferenci, ki so se jo udeležili tudi mag. Dejan Židan, Milojka Kolar Celarc, dr. Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec je povedal:

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) bo v letu 2018 svoje aktivnosti usmerila v naslednje najpomembnejše naloge: gmotni položaj upokojencev, pokojnine, zdravstveno varstvo in zavarovanje, socialne pravice in bivalni standard, stalni nadzor človekovih zakonsko in drugače določenih pravic starejših, Memorandum ZDUS za leto 2018, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje članstva v skladu s smernicami Strategije dolgožive družbe, krepitev pomoči starejšim in organizacija prostovoljstva starejših, upravičiti je potrebno naše poslanstvo kot eno največjih civilnih neodvisnih družb v Republiki Sloveniji, okrepiti je potrebno aktivno državljanstvo s poslanskimi skupinami in resornimi ministrstvi in Vlado Republike Slovenije.

ZDUS bo tekoče spremljal vse naloge, ki bodo vzporedno delovale z načrtovalci razvoja v skrbi za starejše in posledično nad pripravo zakonodaje, ki posega v delo in življenje starejših. Obiski pri poslancih Državnega zbora Republike Slovenije, poslanskih skupinah, po potrebi tudi pri predsednikih strank, bodo stalnica našega dela skozi vse leto, še posebej v času priprave in sprejemanja zakonodaje, ki posega na področja dela in življenja starejših.

Na področju zaščite človekovih, zakonsko in drugače določenih pravic starejših, si bomo še bolj prizadevali za redno in izredno usklajevanje pokojnin, zagotavljanje letnega dodatka za vse upokojence, vrnitev pravice do pogrebnine za vse državljane, vrnitvi pravice do seniorske olajšave pri dohodnini ter redno zagotavljanje usklajevanja drugih upravičenih socialnih prejemkov, zato predlagamo:

• da se zagotovi, da se od leta 2018 naprej pokojnine redno usklajujejo tako, kot to določa sistemski zakon;
• da se v letu 2018 in naslednjih letih ob nadaljevanju gospodarske rasti, skupaj z uskladitvijo pokojnin, ki jo na tej podlagi omogoča sistemski zakon, izvedejo tudi uskladitve, s katerimi bi vsaj deloma nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 naprej po predhodnih ocenah vplivala na znižanje ravni pokojnin za 12,6% od tega 8 odstotkov neusklajenih oz. neizplačanih;
• uveljavi naj se sprememba lestvice za odmero starostnih (s tem pa tudi predčasnih in invalidskih) pokojnin, določene v ZPIZ-2, tako da bi uživalcem zagotavljala za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 65 odstotkov od pokojninske osnove (sedaj za moške 57,25 odstotkov, za ženske 63,5 odstotkov, nato od leta 2020 naprej 61,5 odstotkov do leta 2022, po izteku prehodnega obdobja pa 60,25 odstotkov);
• ZDUS pričakuje in zahteva, da se tako v letu 2018, kot tudi v naslednjih letih, letni dodatek izplača vsem v sistemskem zakonu določenim upravičencem v rokih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
• da bodo do pogrebnine upravičeni družinski člani ali druge osebe zadolžene za pokop pokojnika in ne glede na njihov socialni položaj prejmejo 500,00 evrov za pogrebne stroške (velja za vse enako);
• da se ohrani posmrtnina, do katere so upravičenci upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v višini 288,81 EUR v enkratnem znesku.

ZDUS si bo še naprej prizadeval, da se zdravstvena reforma izpelje še v tem mandatu Vlade Republike Slovenije, kar pomeni, da mora biti sprejeta v prvih treh mesecih leta 2018. Še posebej pozorno bomo spremljali dokončanje, oblikovanje in sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, vključno s finančnim vidikom podpore načrtovanih aktivnosti, ki bodo izhajale iz zakonskih določil in podzakonskih aktov. Na predlog zakona smo sicer v letu 2017 dali pripombe.

Osnutka avtonomnega rezervnega demografskega sklada nismo dočakali in smo prepričani, da v času delovanja te Vlade in Državnega zbora Republike Slovenije sklad ne bo imel zakonske podlage, kar je velika škoda, saj smo se v ZDUS zelo potrdili, da bi posebno pri reorganizaciji KAD-a in z dodatnimi viri posvetili posebno pozornost vzdržnosti sklada za bodoče rodove.

Ob dejstvu, da so upokojenci lastniki velikega števila nepremičnin, bo v letu 2018 po vsej verjetnosti zopet dan v razpravo Zakon o davku na nepremične, ki ne sme biti naravnan tako, da bo predstavljal dodatno breme upokojencem, predvsem tistim z najnižjimi prejemki ali da bodo, kot posledica tega zakona, upokojenci zaradi osebnih stisk in nizkih prejemkov svoje nepremičnine izgubili in posledično postali breme državi.

Še naprej bomo krepili sodelovanje z Državnim zborom in Državnim svetom Republike Slovenije, Ekonomsko socialnim svetom Republike Slovenije in sindikati. Potrebno je nadaljevati sodelovanje s sorodnimi organizacijami za starejše, kot tudi z Mladinskim svetom Slovenije, Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in drugimi organizacijami v cilju medgeneracijske povezanosti in medsebojne solidarnosti. Na področju mednarodnega sodelovanja bomo nadaljevali z delom v mednarodnih povezavah (EURAG, AGE Platform in pridruženo v Eurocarers). Na področju zdravega, aktivnega in varnega staranja in v povezavi s Strategijo dolgožive družbe, bomo sodelovali in se usklajevali v programih in aktivnostih na teh področjih.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, je poudaril, da je socialna politika ključno vezivo te družbe in da ne smemo pozabiti, kaj vse smo skupaj že dosegli z zmanjševanjem razlik. Dodal je, da je bil pomemben korak narejen z uvedbo minimalne pokojnine, ki ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih znaša 500 evrov, kar so uspeli uresničiti ravno na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije.

Meni, da bo za blaginjo vseh generacij ključna politika, ki bo sprejeta s konsenzom in na podlagi medgeneracijskega sodelovanja ter solidarnosti med vsemi generacijami. Dejal je, da starejši ne smejo biti razumljeni kot breme družbe, temveč kot aktivni državljani, ki so s svojim preteklim delom kot davkoplačevalci in plačniki vseh prispevkov zagotavljali primerne pogoje za generacije pred nami, pa tudi šolanje sedanjih generacij, katere so glavni odločevalci o pravicah starejših.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za zunanje zadeve, Karl Erjavec, je dejal, da sta programa stranke DeSUS in ZDUS-a programsko enakih vsebin ter da se oboji borimo in zavzemamo za pravice starejših, invalidov ter drugih ranljivih skupin. Poudaril je, da je prišel čas, da upokojenke in upokojenci dobijo povrnjeno, kar so prispevali državi v času finančne in gospodarske krize. Zato v DeSUS zahtevajo, da se v naslednjih letih prispevek upokojencev za krizo, vrne upokojencem. Hkrati morajo poskrbeti za dvig minimalne pokojnine, saj je nesprejemljivo, da upokojenke in upokojenci s polno delovno dobo, še vedno živijo pod pragom revščine.

Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, se je zahvalila in izrekla priznanje vodstvu in članom za izjemno pomembno povezovalno vlogo, ki jo opravlja ZDUS v naši družbi, in v skrbi za izboljšanje položaja upokojencev. To pomeni za skoraj tretjino vsega prebivalstva Slovenije. Vključenost v skupnost in gotovost, da nekdo čvrsto in zaupanja vredno skrbi za nas, pomaga ohranjati vitalnost. Prav življenjska moč in zdravje omogočata polno in ne nazadnje tudi koristno življenje v obdobju po zaposlenosti. Zakaj koristno? Zato, ker povečanje zdravih let lahko vpliva na blaginjo vseh generacij in, kar je zanjo kot ministrico tudi pomembno, na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak, je poudarila, da je potrebno zagotoviti socialno varnost in vključenost vseh generacij in izrabiti priložnosti, ki jih na različnih področjih ponujata digitalizacija ter drugačne oblike delovne aktivnosti. Dodala je, da so prisluhnili ljudem ter ukinili zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči.

Prizadevala si bo, da bodo pri uresničevanju namenili več pozornosti tistim temam, ki so bile v preteklosti nekoliko v ozadju. Gre torej za vprašanja človekovih pravic starejših, dostojnega staranja, nasilja nad starejšimi, pa tudi različnih oblik starizmov (ageizmov). Dodala je, da so velikokrat glavni razlog za to napačne predstave o starosti. Ni namreč nujno, da s starostjo upadajo vse funkcije. Nekatere se lahko tudi okrepijo. Po nekaterih raziskavah so starejši srečnejši, kot je srednja generacija, cenijo tudi majhne radosti, bolj so povezani z naravo, marsikdo izžareva več notranjega zadovoljstva, kot v mladosti. 

Zaključno srečanje Erasmus+ in 20 let Zavoda MOVIT

Ljubljana, 15.12.2017 - Na Gospodarskem razstavišču potekalo zaključno srečanje Erasmus+: Mladi v akciji ter obeležitev 20. obletnice delovanja Zavoda MOVIT. Ministrica Maja Makovec Brenčič je priznanji Ključ podelila Mladinskemu Svetu Velenje za projekt Mladi za Veleje in Vila Čira Čara - Zavod Manipura za projekt Choose your way, choose your future.

Zavod MOVIT se je v zadnjih 20 letih vzpostavil kot osrednja podporna institucija za mednarodno sodelovanje na področju mladine in spodbujanje mobilnosti mladih. Evropski programi mobilnosti so na področju mladine v Sloveniji že od leta 1999 in pomembno prispevajo k razvoju mladinskega dela in mladinskega sektorja v Sloveniji. V 18 letih je bilo v te programe vključenih več kot 40.000 mladih in mladinskih delavcev.



Dogodka se je udeležila tudi ministrica Maja Makovec Brenčič, ki je v nagovoru med drugim dejala, da je potrebno mladinskemu sektorju nameniti še več pozornosti in si prizadevati, da se standardi znanja, ki so se vzpostavili na tem področju, v prihodnje preoblikujejo v stalne aktivnosti in ne le v obdobno projektno delo. Ministrica je tudi podelila priznanji Ključ do učinka za najbolj učinkovita mladinska projekta, ki sta z aktivnostmi imela velik učinek na različnih področjih. Prejemnika priznanj sta Mladinski Svet Velenje za projekt Mladi za Veleje in Vila Čira Čara - Zavod Manipura za projekt Choose your way, choose your future.

Nova knjiga - Pravljice nekdanje Sovjetske zveze

Ljubljana, 12. 12. 2017 - Vse pravljice tega sveta so namenjene najprej otrokom, nato staršem in vsem, ki v sebi nosijo kreativni otroški duh. Zato so ljubitelji pravljic lahko navdušeni. Izšla je namreč nova knjiga Pravljice nekdanje Sovjetske zveze v ruskem in slovenskem jeziku. Poleg branja pravljic, je knjiga namenjena tudi vsem, ki se učijo ruski jezik kot tuj jezik ali rusko govorečim bralcem, ki se želijo učiti slovenskega jezika.

Ustvarili so jo v Založbi Linguarus, ob pomoči prevajalske pisarne Linguarus. Pravljice je zbrala in uredila Maryna Bilash, jezikovna pedagoginja, ki je opravila tudi vlogo lektorice ruskega jezika, skupaj z Marijo Sotnikovo Štravs. Prevod je delo Mateja Tratnika, lektorica slovenskega jezika je bila Jelka J. Makoter.

Ustvarjalka Maryna Bilash je idejo oblikovala po pogovorih z učenci, posamezniki in slovensko mladino, v katerih je ugotovila, da ne poznajo dejstva, da je nekdanja Sovjetska Zveza (SZ) združevala 15 republik. Države v SZ so bile zelo različne, vsaka s svojo kulturo in svojim nacionalnim jezikom. Sporazumevali pa so se v enotnem, ruskem jeziku. Knjiga združuje pravljice vseh petnajstih držav in zelo nazorno ter enostavno predstavlja vsako od držav prek zgodbe, ki je lahko zgolj zabavna ali pa tudi poučna. V knjigi so zbrane najbolj prepoznavne pravljice, ki ponazarjajo nacionalne junake, Ruski federaciji, kot največji državi, pa sta namenjeni dve pravljici.

Znano je, da je učenje tujih jezikov s pomočjo branja tuje literature, ki jo spremlja tudi domači izvirnik, nadvse uspešna metoda pridobivanja znanja. Učenje je sproščeno in umirjeno, zato hkrati spodbuja domišljijo in odpira mislim prosto pot. Širi besedni zaklad, ob tem pa tudi celovito zakladnico našega znanja. Poleg tujega jezika si ob branju mnogo lažje predstavljamo svet in dogajanje, ki ga opisujejo besede. Z branjem literature v tujem jeziku krepimo tudi koncentracijo, zato je učenje učinkovitejše. Branje vedno prinaša znanje, ob tem pa je tudi sproščujoča zabava. Besedilo so ustvarjalci obogatili z označitvijo besednih naglasov in tako slovenski, kot ruski bralci lahko pravljice uporabijo kot zelo koristen učni pripomoček. 

V knjigi je predstvljen izbor najlepših pravljic držav nekdanje SZ, kar je zahtevalo temeljit pregled številnih pravljičnih virov iz 15 držav. Ilustracije k pravljicam je narisal Igor Ribič, s katerim so sodelovali tudi pri ilustriranju prejšnjih knjig Najlepše slovenske pravljice, Najlepše ruske pravljice, žepnega priročnika za potovanja Sprašujemo in odgovarjamo po rusko, po slovensko.

Svojevrsten izziv je za ustvarjalce predstavljal tudi vrstni red pravljic. Odločili so se, da bodo razporejene v zaporedju glede na število prebivalcev na dan nastanka. Ta seznam je bil zapisan v Ustavi ZSSR iz leta 1977.

Knjigo so oblikovali v podjetju Imprimo, d.o.o., natisnili so jo v tiskrani Belin Grafika, d.o.o. Knjiga prinaša bralcem 16 pravljic na 164 straneh, na voljo je v trdi in mehki vezavi.