Izola, 24.12.2017 - V prekrasnem ambientu Hotela Delfin v Izoli je na predbožični večer odmevala praznična pesem. V slovesnem in svečanem objemu pesmi je bilo vzdušje še bolj toplo, prijetno, skoraj čarobno. Skupaj s pevkami 'Cvet v laseh' sem izbrala in zapela tiste zelo stare, že skoraj pozabljene slovenske ljudske pesmi in tako je marsikomu spomin segel daleč nazaj v mladost.
Marjetka Popovski.
V drugem delu so sledile stare božične pesmi. Sledile so zimske in nekaj svetovno znanih pesmi. Občinstvo je bilo navdušeno in zaprosilo za podaljšek programa. S pesmijo smo se podale po Sloveniji in sledil je 30 minutni "podaljšek", ki se je zaključil s toplimi pozdravi, voščili, stiski rok in objemi.
Marjetka Popovski s pevkami Cvet v laseh.
Skupaj z Nino Golob direktorico Hotela Delfin smo nazdravili letu, ki bo za nami in pozdravili prihajajoče. Vsem je zaželela lepe praznike in se zahvalila za množičen obisk koncerta, saj je bilo med poslušalci tudi veliko Izolanov.
Nova praznična Vestina je idealna za darilo, adventne dekoracije ali pa za lastno uporabo. Lahko jo postavite praktično kamorkoli – na kamin, kuhinjsko mizo, v dnevno sobo, na okensko polico, v pisarno, na balkon ali vrt. Sveča je visokokakovostna, odporna na vse vremenske razmere in izdelana v Sloveniji. Praznična Vestina ima ohišje iz čudovitega zelenega stekla in navdušuje z obliko novoletne smrekice. Krasijo jo številne okrasne zvezdice in pa nerjaveč pokrov. V notranjosti je elektronski vložek Vestina mini Deluxe, ki gori 60 dni in spreminja barve gorenja – barve plamena se prelivajo od rdeče, rumene, vijolične, roza, zelene in modre barve.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes sprejel na pogovor predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije in priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na pogovor sprejel predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Po končanem pogovoru je predsednik RS Borut Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij in v nagovoru med drugim dejal: "Na globalni lestvici dobrodelnosti se Slovenija uvršča na 37. mesto, med evropskimi državami pa na 11. mesto. Same humanitarne organizacije opozarjate, da je trend ustanavljanja vedno novih organizacij na tem področju prisoten že nekaj časa, kar pomeni, da obstaja za to človekoljubno dejavnost zanimanje in potreba. Hkrati opozarjate, da se žal, finančna podpora države temu ustrezno ne povečuje pa tudi donatorska sredstva ne naraščajo sorazmerno z večjo gospodarsko močjo. Tu je torej še veliko priložnosti za razvoj. Ni pa dobro, da se posamezne organizacije, v težnji za izboljšanje vašega položaja in uresničevanje vaših plemenitih ciljev postavljate druga proti drugi, kar je zadnje čase opaziti med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami. Potrebno je najti druge rešitve.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Delovanje humanitarnih organizacij je že dolgo zelo pomembno pri ustvarjanju boljše, bolj solidarne in vse-vključujoče družbe. Humanitarne organizacije pomagate približno tretjini Slovencem, da se laže soočajo s svojim vsakdanom. To je izjemno in nenadomestljivo.
Vaša vloga je ključna pri zagovorništvu ogroženih posameznikov in družbenih skupin ter pri opozarjanju in izpodbujanju javnosti in države za načrtovanje in uresničevanje skupnih programov reševanja socialnih stisk prebivalcev. Postali ste nepogrešljiv deležnik pri izvajanju socialnih programov, ki jih državne institucije same ne zmorejo zagotoviti. Še zlasti ste humanitarne organizacije pomembne pri skrbi za bolj kvalitetno življenje in enakopravnejše vključevanje posameznikov s psihosocialnimi težavami ter bolnikov s kroničnimi boleznimi. Velik pa je tudi vaš prispevek pri reševanju in lajšanju socialnih stisk in težav prebivalstva, ki jih država ne doseže.
VIDEO s sprejema humanitarcev pri predsedniku Pahorju
Z izvajanjem dejavnosti po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti ter doseganjem plemenitih, človekoljubnih ciljev, našo družbo moralno in etično bogate. Zato se vam ob tej priložnosti zahvaljujem za vaše delo, ideje in pripravljenost pomagati sočloveku.
Čeprav Slovenci, glede na statistiko in veliko revščino po svetu, sodimo med najbogatejše na svetu, sem prepričan, da je nujno potrebno izboljšati stanje najbolj socialno najbolj ogroženih posameznikov. K temu smo poklicani vsi, tako država kot gospodarstvo, nevladne organizacije in posamezniki.
Statistike na področju revščine se počasi zopet obračajo v pozitivno smer. Trenutno živi pod pragom revščine skoraj 14 odstotkov oseb, dobrih 18 odstotkov pa je izpostavljena tveganju socialne izključenosti. Ocenjeno je, da bi stopnja tveganja revščine znašala kar 25 odstotkov, če v dohodek posameznikov in družin ne bi šteli socialnih prejemkov. Torej lahko zaključimo, da ukrepi socialne države, kljub pogostim kritikam, pomembno prispevajo k izboljšanju socialnega položaja prebivalstva. K reševanju stisk pa veliko pripomorete tudi humanitarne organizacije, ki nudite številne nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam bodisi v obliki hrane ali drugih oblik materialne pomoči.
Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju. Boj proti revščini pa ostaja tudi prioriteta v okviru osmih razvojnih ciljev tisočletja. Koliko bomo v prihodnje uspešni pri uresničevanju teh ciljev je odvisno od vseh nas."
Običajni kruh, pšenično pivo, kolački, torte, kosmiči, pite, procesirani mesni izdelki, juhe in pomfri se ne smejo znajti na jedilniku celiakašev. Nabor hrane brez glutena je vseeno širok. 30 odstotkov bolnikov celiakije se ne odzove pravilno na brezglutensko dieto, zaradi zdravstvenih razlogov. Potencialnim pacientom s celiakijo prav tako odsvetujejo brezglutensko dieto, ker lahko naredi več škode kot koristi. Celiakija je pogosta sistemska bolezen, velikokrat spregledana, ki se pomika k dvem procentov slovenske populacije.
Govorimo o klasični in neklasični obliki, je v sklopu predavanj in delavnic, ki jih organizira najstarejši zasebni Medicinski center Barsos, povedal doc. dr. Rado Janša, dr. med., specialist interne medicine in gastroenterologije. To je bilo prvo predavanje v sklopu organizacije Medicinskega centra Barsos, ki jih bomo mesečno organizirali z namenom osveščanja javnosti s simptomi celiakije, z glutensko preobčutljivosto, s prednostmi uravnotežene prehrane ter z načini, kako se soočati z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem teh bolezni.
»Še en dobro poznan razlog za odpovedovanje pšenici je alergija. Ta sicer ni neposredno povezana z glutenom, je pa seveda brezglutenska dieta precej dober približek dieti, iz katere so izločene vse pšenične sestavine. Alergijo na pšenico naj bi prav tako imel približno odstotek prebivalstva,« je še izpostavil dr. Janša. V zadnjih letih se zdravniki začenjajo zavedati, da uživanje glutena lahko povzroča tudi težave, ki niso povezane ne s celiakijo, ne s klasično alergijo na pšenico. Gre za tako imenovano neceliakalno preobčutljivost na gluten. »Želimo opozoriti tudi na druge bolezni, ki so pogojene z uživanjem glutena, beljakovin in žit,« je še poudaril doc. dr. Rado Janša.
Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen. Kot v številnih evropskih državah tudi pri nas štejemo celiakijo za primarno obolenje tankega črevesja. Simptomi kažejo, da gre za bolezen s številnimi obrazi, tudi stopnja prizadetosti je zelo raznolika, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je celiakija danes gotovo pod-diagnosticirana bolezen.
