Na Strateškem forumu na Bledu o turizmu za vse destnacije v prostoru in času

Bled, 3. 9. 2019 – V okviru 14. Blejskega strateškega foruma (BSF) je že šestič zapovrstjo potekal panel o turizmu. Naslovna tema vodilne mednarodne konference v srednji in jugovzhodni Evropi se dotika identificiranja virov ne(stabilnosti) na področjih miru, varnosti, trajnostnega razvoja in gospodarskega napredka ter rešitev za učinkovito upravljanje strateških virov.

V skladu s to temo so domači in tuji gostje ter občinstvo turističnega panela z naslovom Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času razpravljali o najbolj izpostavljenih problematikah globalnega turizma v dobi družbe 5.0 in hiperpovezljivosti, kot sta njegova (prekomerna) rast in pametno upravljanje z destinacijami. Potreba po potovanjih postaja ena temeljnih potreb dela človeštva, ki si želi obiskati predvsem najbolj priljubljene in najbolje ocenjene točke sveta. Lahko sploh na to vplivamo, kaj spremenimo, preusmerimo goste? 

Panel na temo turizma sta v okviru BSF organizirala Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Slovenska turistična organizacija (STO). Panel z naslovom Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času je v Grand Hotelu Toplice na Bledu odprl Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. 

»Digitalizacija je ustvarila številne nove storitve in nam spremenila življenje. Družba 5.0 postavlja številne izzive tudi za turistični sektor. Danes se informacije širijo hitreje in s tem so potovanja postala cenejša in dostopnejša za vse. Večina privlačnih in znanih destinacij je pridobila še večjo priljubljenost. Po drugi strani se pa tudi ostale destinacije trudijo pritegniti pozornost potencialnih turistov. Pomembno je, da imamo znanje in veščine za usmerjanje turističnih tokov. Pravzaprav je to ključno! Primeri strokovnega znanja, spretnosti in dobrih praks so pomembni za razvoj trajnostnega turizma, ki bo zadovoljeval potrebe turistov, turističnih deležnikov in lokalnih prebivalcev,« je izpostavil minister in nadaljeval, da je »razmišljanje, da prilive iz naslova turizma lahko povečamo predvsem z gradnjo novih nastanitvenih kapacitet, saj so te polne v poletnih mesecih, zastarelo. 

Destinacije, ki imajo možnost za 365-dnevni turizem - in Slovenija to definitivno je - si morajo prizadevati, da svoje kapacitete napolnijo v vseh letnih časih, v vseh 12-ih mesecih. A za to ni dovolj prevetritev ponudbe enega hotela, ene vodilne turistične destinacije. Za razpršitev skozi čas in prostor je potrebno pogledati širše, predvsem pa dlje.« Minister je prisotnim zažel prijetno bivanje v Sloveniji in poudaril, da »naj začutijo našo Zeleno. Aktivno. Zdravo. turistično destinacijo«. 

Mag. Maja Pak, direktorica STO, je v svojem govoru poudarila, da se je število destinacij, ki v zadnjih letih opozarja na povečan obisk gostov, močno povečalo: »Prekomeren turizem postaja ena najbolj vročih razprav v sodobni dobi potovanj. Vedno več destinacij se sprašuje, kako se soočiti s to problematiko, pri čemer ni magičnih formul in enotnih rešitev, ki bi bile primerne za vse destinacije. V slovenskem turizmu se tega izziva lotevamo dolgoročno in s strateškim pristopom, ki temelji na trajnosti. Zavedamo se, da je kakovost pomembnejša od kvantitete, zato je naša pozornost osredotočena na dolgoročne vrednote, kot so medsebojni odnosi in avtentičnost, v procese pa vključujemo lokalno skupnost. Ponosna sem, da smo se vsi ključni deležniki slovenskega turizma odločili za trajnostno pot, ki je skladna z našo identiteto, in da smo si zastavili cilj postati zelena butična destinacija za petzvezdična doživetja. 

Zavedamo se izzivov, ki so pred nami, toda pomembno je, da imamo jasen cilj in strategijo, kako cilje doseči. Predvsem pa je pomembno, da smo si enotni v tem, da mora postati Slovenija prostor, ki omogoča kakovostno bivanje lokalnemu prebivalstvu in odlične izkušnje njenim obiskovalcem.« Direktorica STO je še dodala: »Na STO poleg promocije, usmerjene na zahtevne turiste, ki cenijo prizadevanja na trajnostnem področju, in v spodbujanje prihodov zunaj sezone in na manj znane destinacije izvajamo več aktivnosti za spodbujanje razvoja trajnostnega turizma in oblikovanja petzvezdičnih doživetij z orodji, kot so Zelena shema slovenskega turizma, znamka Slovenian Unique Experiences, nov model organizacije slovenskega turizma s koordinacijo 35 vodilnih destinacij, spodbujanje uvajanja sodobnih tehnologij v promocijo in razvoj, izobraževanje in usposabljanje deležnikov itd.« 

Na okrogli mizi z domačimi in tujimi strokovnjaki je Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na MGRT, med drugim dejala: »Kot pri vseh stvareh v življenju je potrebno biti zmeren in optimalen tudi pri rabi različnih virov v turizmu. Naša temeljna usmeritev je trajnostni razvoj turizma, kar je edina prava pot. Pomembna je ustrezna razpršitev virov in turističnega obiska po prostoru in času. Turistični ponudniki se trudijo razvijati zanimivo turistično ponudbo skozi celo leto. Prav tako se s kreiranjem atraktivnih turističnih produktov in petzvezdičnih doživetij različne, doslej turistično manj prepoznavne destinacije trudijo pritegniti domače in tuje turiste. V Sloveniji imamo precej kakovostne, inovativne in reprezentativne ponudbe, konkurenčne na globalni ravni. Pri nas se za zdaj še ne soočamo s težavami prekomernega turističnega obiska in tudi ne želimo spodbujati masovnega turizma. Zavedamo se, da je predvsem pomembna kakovostna, butična turistična ponudba, ki poudarja individualni pristop. V današnji razpravi smo se lahko prepričali, da smo na pravi poti, kar nam tudi priznava mednarodna strokovna javnost.« 

Sergio Emidio Bini, deželni odbornik regije Furlanija Julijska krajina za gospodarske dejavnosti in turizem, je dejal: »Koncentracijo turistov na najbolj priljubljenih destinacijah zavzeto proučujejo zlasti italijanske destinacije, kot so na primer Rim, Benetke in Firence. Obvladovanja  pojava čezmerne obremenjenosti s turizmom  so se po svetu lotili na različne načine, zanesljivo pa si ni mogoče zamisliti, da bi ljudem preprečevali, da obiščejo najbolj popularne kraje. Strategije, ki jih vzpostavijo najnaprednejše destinacije, so namenjene razlikovanju turistične ponudbe, da lahko nagovorijo različne segmente turistov. V Furlaniji Julijski krajini so tak primer Furlanski Dolomiti kot del svetovne dediščine Unesco, kjer ni čezmerne obremenjenosti s turizmom, kot je na drugih dolomitskih lokacijah. Naš cilj so prizadevanja za njihov trajnostni razvoj, zato se ukvarjamo s segmentacijo in se osredotočamo na nišne ciljne skupine  zanesenjakov, ki znajo ceniti vse vidike neraziskane narave, jo spoštovati in prispevajo k njenemu ohranjanju.

Ko govorimo o trajnostnem turizmu, ne smemo o njem razmišljati le in izključno z okoljskega vidika. Od prvega koncepta, ki je upošteval vpliv turizma na okolje, torej onesnaževanje in degradacijo okolja, povezane s turizmom, smo prešli na kompleksnejši koncept: trajnostni turizem pomeni, da turizem lahko zadovolji tako potrebe sodobnih turistov kot lokalnih prebivalcev, pri čemer predvidi in poveča priložnosti za prihodnost. Z vsemi viri je treba upravljati tako, da lahko zadovoljimo  gospodarske, družbene in estetske potrebe, pri tem pa se ohranjajo kulturna neokrnjenost, poglavitni ekološki procesi, biotska raznovrstnost in življenjski sistemi določenega območja. Trajnostni turistični produkti so tisti, ki delujejo v sozvočju z okoljem, skupnostjo in lokalnimi kulturami, ki ne smejo trpeti zaradi razvoja turizma.«

»Neprekinjena rast potovanj, planetarne spremembe, okoljske in družbeno-ekonomske problematike kot na primer podnebne spremembe, zahteve po bolj pravični uporabi virov, zadovoljstvu obiskovalcev in kakovosti življenja prebivalcev destinacij itd. zahtevajo nove pristope urejanja turističnih tokov in turističnega managementa. Univerzalna svoboda do potovanja in pravica do dostopa za vse nista več prosti dobrini, ki bi ju dopuščali za vsako ceno. Omejevanje in preusmerjanje turističnih tokov je ena od praks managementa, ki odgovarjajo na pretirano rast in gnečo obiskovalcev. Trajnostni turizem kot koncept upošteva koristi in zadovoljstvo vseh deležnikov. Dosežemo ga z aktivno politiko in managementom tako, da trajnostne principe odgovorno udejanjimo v turistični praksi,«  je izpostavila prof. dr. Tanja Mihalič, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

»Vsako leto potuje več ljudi in mnogi si želijo ogledati najbolj znane svetovne znamenitosti. To je posledica dveh vzrokov: ljudje po vsem svetu so vse bolj mobilni in večina destinacij se je v zadnjih desetletjih osredotočala le na eno stvar – da bi pritegnila čim več ljudi. A ko se  odpre turistični tok, ga je praktično nemogoče ustaviti. Večino ljudi, ki si želi ogledati Benetke, Barcelono ali Pariz, ne bodo zanimali Verona, Zaragoza ali Reims. Posledice netrajnostnega turizma so hude. Primer Benetk dokazuje, kako lahko osiromaši lokalne prebivalce, jih razseli in ogrozi njihovo lokalno kulturo, dediščino, identiteto, okolje. Osiromašena je tudi izkušnja kulturnih turistov. Verjamemo, da je najpomembnejši ukrep v današnjem času sprememba načina pristopa do turizma s trženja destinacij na razvoj novega sistema, ki bo zagotavljal koristi tako prebivalcem in lokalnemu gospodarstvu kot obiskovalcem. Turizem mora prinesti koristi vsem deležnikom. Množični turizem pomeni, da imajo kulturni obiskovalci neprijetne izkušnje in da večji del prihodkov od turizma pušča iz destinacije in ne vstopa v lokalno gospodarstvo. 

Obiskovalci si zaslužijo boljšo izkušnjo, lokalna podjetja pa bi morala imeti koristi od turizma. V podjetju Venezia Autentica smo razvili učinkovit model, ki omogoča prav to. S pomočjo digitalnih tehnologij vplivamo na način razmišljanja in vedenja obiskovalcev ter jih opremimo z orodji, ki jih potrebujejo, da se počutijo kot domačini, hkrati pa pozitivno vplivajo na lokalno skupnost. Ta model se lahko enostavno aplicira in prilagodi drugim destinacijam, zato si prizadevamo za sodelovanje z vladami po vsem svetu, da bi jim pomagali pri tem, da bi turizem spremenili v gonilo trajnostnega razvoja,« je dejala Valeria Duflot, direktorica in soustanoviteljica podjetja Venezia Autentica iz Benetk.

Daniela Wagner iz Pacifiško-azijskega potovalnega združenja PATA for Europe je poudarila, da je glavno vprašanje, kako bomo uspeli ohraniti zdravo rast turizma in hkrati doseči trajnostni razvoj destinacij: »Če ne bomo tega dosegli, bo planet čez nekaj let prostor, neprimeren za bivanje. Pri tem je treba imeti v ospredju štiri P: people (ljudi), planet, profit, peace (mir). Uspeh je odvisen od dobre koordinacije med zasebnim in javnim sektorjem in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Pomembno je uporabljati pametno tehnologijo za upravljanje s številom gostov na destinaciji in njihovim gibanjem.  V turizmu smo opredelili pet ključnih težav: odtujeni lokalni prebivalci, degradirane izkušnje turistov, preobremenjena infrastruktura, škodovanje naravi in ogrožanje kulture in dediščine. 

Praktične rešitve so na primer v rednem zbiranju ustreznih podatkov in njihovi analitični obdelavi, pripravi strategij, ki temeljijo na trajnostni rasti in upravljanju destinacij, vključevanju vseh deležnikov, razpršitvi turistov skozi celo leto in po različnih destinacijah, različnih virih financiranja,  regulaciji ponudnikov nastanitev itd. Ključno je, da se ponudniki, celotno turistično gospodarstvo zavedajo, da je kakovost pomembnejša od kvantitete, da je treba stremeti k podaljšanju dobe turističnega bivanja, oblikovanju ponudbe, ki bo vključevala manj obremenjene destinacije in posebna doživetja tudi zunaj glavnih sezon in turističnih tokov.«

Andrew Agius Muscat, predstavnik fundacije Mediterranean Tourism z Malte, je dejal, da tretjina turistov pride v Sredozemlje pogledat, kako živimo: »Torej smo tudi mi zvezde. Turizem je čudovita panoga, zato si moramo čestitati, da sodelujemo v njej. Ko ljudje govorijo o turizmu, pozabljajo na politične in verske razlike, sedijo za isto mizo in se pogovarjajo. Seveda tu obstajajo težave kot v vsaki panogi – zato ga je potrebno upravljati, kot to počnejo v vsaki panogi. Pomembno je imeti vizijo, vedeti, kaj želimo doseči. Po tem šele lahko začnemo govoriti o reševanju težav. Če želimo trajnostni razvoj, moramo sodelovati skupaj, kot celotna regija, zunaj državnih meja. Si posredovati ideje, iskati rešitve, saj to prinaša ugodnosti za vse. V oblikovaje turističnih ponudb je treba vključiti vse ponudnike, vse deležnike, da bo resnično vključevala elemente trajnosti, desezonalizacije, razpršenosti turističnih tokov. V mislih je treba imeti, da ljudje živijo na destinaciji – pa ne zaradi turizma – in da je z njihovim pametnim upravljanjem potrebno izboljševati predvsem stanje naših prebivalcev in zadovoljevati njihove potrebe.«

Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti pri Nomagu, je izpostavil, da je razvoj trajnostnega turizma dolgotrajen proces: »V nekaterih mestih ljudje že čutijo pritisk zaradi turizma, mestne oblasti pa bi se morale zato hitreje odzvati. Gre za zelo kompleksen proces, ki ga ni mogoče rešiti čez noč. Na eni strani so velike koristi iz turizma za lokalno in državno gospodarstvo, na drugi  pa je veliko negativnih učinkov in prvi korak je dosledna komunikacija v vseh primerih. Nikomur ne moremo preprečiti, da bi obiskal najbolj priljubljene destinacije, lahko le ljudi spodbudimo in jih preusmerimo na nove, manj oblegane. Pri tem pa sta možna mehek pristop, ki vključuje spodbude prek vsebinskega digitalnega marketinga, ali pa trd z ukrepi, kot so višje cene, turistične takse, omejitve dovoljenega števila obiskovalcev, morda celo vizumi za nekatere destinacije in na splošno strožji predpisi. Seveda bi bila optimalna kombinacija obeh, in to je naloga za vse, vključene v turizem – vključno z lokalno in državno oblastjo.«

Panelisti med razpravo.

Mednarodni turizem eksponentno raste in prekaša napovedi. V letu 2018 so na globalni ravni zabeležili 1,4 milijarde turističnih prihodov, kar je preseglo dolgoročne napovedi Svetovne turistične organizacije UNWTO, ki je leta 2010 takšno rast napovedala šele za leto 2020. Glede na trenutne kazalnike naj bi leta 2030 turistični prihodi dosegli številko 1,8 milijarde. Nekateri deli sveta postajajo vse bogatejši, krepi se predvsem srednji razred, ki naj bi po napovedih Svetovnega sveta za potovanja in turizem The World Travel & Tourism Council do leta 2030 zrasel za milijardo. Potovanja so vedno bolj dosegljiva tudi zahvaljujoč ugodnim cenam nizkocenovnih ponudnikov, svoj delež k temu prispevajo tudi fenomeni, kot je platforma Airbnb. Svet sicer ponekod pretresajo naravne nesreče, gospodarske krize, epidemije, terorizem, kar predstavlja ključne vzroke nestabilnosti v turizmu, toda, po drugi strani, to ne ustavi popotnikov, željnih odkrivanja novih destinacij.

Turizem ima to moč, da je lahko orodje za vzpostavljanje miru in ravnotežja med različnimi, bolj in manj razvitimi deli sveta, a hkrati, kot poročajo s prenekatere destinacije, lahko negativno vpliva na njeno naravo, prispeva k onesnaževanju okolja, otežuje transportne poti, zmanjšuje kakovost bivanja njenih prebivalcev, vpliva na lokalno kulturo in navade, ruši lokalno estetiko.

Kljub temu pa države, destinacije, podjetja »bijejo« na globalnem turističnem trgu sofisticiran bolj za goste, saj turizem pozitivno vpliva na svetovno gospodarstvo: globalno gledano generira 10% svetovnega BDP, 1 od 10 služb in 30% izvoza storitev. V veliko pomoč v tem boju so nove tehnologije, ki so prinesle spremenjene in izredno učinkovite koncepte promocije, ki lahko dosežejo na milijone potencialnih gostov. Združevanje resničnega in navideznega sveta je lahko dodana vrednost v ponudbi, ki lahko pritegne tudi mlajše generacije, starejšim pa olajša doživljanje določene destinacije ali produkta. Toda nove tehnologije hiperpovezljivosti v dobi družbe 5.0 imajo tudi drugo plat, na katero ponudniki pravzaprav težko vplivajo: jemljejo mu velik del usmerjevalne moči.



Gostje ocenjujejo in si izmenjujejo nasvete, kam, kdaj in zakaj potovati – ali pa tudi ne –  informacije pa med njimi potujejo bliskovito in neustavljivo. Turistični tokovi se oblikujejo organsko,  instagramabilne točke postajajo še bolj priljubljene, medtem ko se druge kljub prizadevanjem destinacij in ponudnikov težko prebijejo v izbor gostov. Ob tem se porajajo vprašanja, ali imamo dovolj znanja, orodja, virov  za usmerjanje in stabilizacijo turističnih tokov, ali lahko razvijemo trajnosti turizem, ki bo v zadovoljstvo domačemu prebivalstvu, gostom in vsem deležnikom, koliko nam lahko pri tem pomagajo sodobne tehnologije?

Gostje panela Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času so danes ugotavljali, da se definicija, kaj pomeni prekomeren turizem, razlikuje od destinacije do destinacije. Nekatere se soočajo s težavo odtujenosti lokalnih prebivalcev, druge degradiranih turističnih izkušenj ali preobremenjene infrastrukture, pa škodovanja naravi in ​​ogrožanja kulture in dediščine. V mnogih primerih je prekomernost povezana predvsem z občutljivostjo stanja na destinaciji kot pa alarmantnimi statističnimi podatki. Zato je potrebno zagotoviti empirično podlago, da bodo lahko destinacije ocenjevale dejansko stanje na podlagi preprostih, široko dostopnih kazalcev, vključno s turističnimi prihodi, pregledi družbenih medijev, sezonskostjo in onesnaženostjo okolja ter tako prepoznale svojo ranljivost.

Vsekakor je prekomeren turizem bolje preprečevati kot blažiti njegove posledice. Zato je ključno prepoznati najpomembnejše težave in poiskati najprimernejše rešitve. Dobro upravljanje turistične destinacije in načrtovanje sta ključnega pomena za trajnostni razvoj turizma. Potrebno je redno zbirati ustrezne podatke in jih analitično obdelovati, kar pomaga pri pripravi strategij in načrtovanja turističnega razvoja destinacije.  Tiste, ki bodo prešle s promocije na širše načrtovanje in upravljanje  z jasnimi, dolgoročnimi strategijami, temelječimi na trdnih dejstvih, bodo lažje dosegale trajnostno rast in omilile ali celo preprečile prekomeren turizem. Vendar morajo biti za uspeh v to vključeni vsi segmenti družbe, zbiranje in obdelava podatkov in strategije so lahko uspešni le, če so v procese vključeni vsi deležniki. Po uskladitvi podatkov, strategij in vseh deležnikov lahko destinacije raziščejo vse več inovativnih pristopov k financiranju naložb v infrastrukturo in trajnost.

Težav prekomernega turizma se ne da odpraviti čez noč. Zato je potrebno izvajati praktične ukrepe, kot so vzdrževanje ravnotežja števila obiskovalcev skozi vse sezone, vikende in določene ure v dnevu, razpršitev obiskovalcev na različne znamenitosti, promocija manj znanih znamenitosti, aktivnosti in krajev, omejitev obiska in parkiranja na kritičnih točkah oziroma zagotovitev ustreznih parkirišč na ustreznih lokacijah in nemotenega prometa, prilagoditev cen, da bosta ponudba in povpraševanje uravnoteženi, reguliranje ponudbe na področju nastanitev ali omejevanje ponudbe delitvene ekonomije, ozaveščanje in informiranje lokalnega prebivalstva, ponudnikov in turistov, vzpostavljanje trajnostne turistične infrastrukture,  tekočega javnega prometa, upravljanja z odpadki, spremljanja okoljskih indikatorjev. V upravljanje destinacij mora biti vključena politika z zagotavljanjem sodobne zakonodaje in prostorskih načrtov, z regulacijo področja mobilnosti in delitvene ekonomije, s taksami za obiskovalce. Predvsem pa se morajo tako politika kot vsi deležniki poenotiti v smernicah in izvedbah ukrepov v smeri trajnostnega razvoja celotne destinacije, ki mora najti lastne in na svojo kožo pisane rešitve.

Panel na temo turizma se je danes na Bledu zaključil s kulinaričnim  doživetjem Taste Slovenia  iz 4 makro destinacij   z mladim nadarjenim kuharskim mojstrom Simonom Bertoncljem. Domači in tuji gostje so spoznavali tipične jedi izbranih kulinaričnih področij Slovenije, pripravljene iz lokalnih sestavin.

Ruska dača krepi blagovno znamko z butično kulinariko

Zgornje Gameljne, 3. 9. 2019 - Čudovito obnovljena primestna vila Ruska dača, ki je kulturni spomenik, je sama po sebi močna, izjemno zanimiva zgodba. Zaradi arhitekturne posebnosti vile je mogoče najbolj nevsakdanji, a hkrati po svoji notranjosti in opremi verjetno najbolj pristen, ohranjen simbol slovenskega meščanskega življenja z začetka 20. stoletja. Gradnja blagovne znamke Ruska dača že v svoji strateški zasnovi vključuje edinstvene, butične storitve, kot je možnost najema limuzine Rolls Royce ali potovanja v manjših skupinah v kraje, ki navdihujejo ljubitelje drugačnosti in tudi najem vile za nočitve je namenjen le enemu najemniku za največ šest oseb.




Ustvarjalci znamke so predstavili prva dva izdelka njihove kulinarične linije, ki utrjujeta butično naravnanost Ruske dače. Gre za vrhunska izdelka, oba pa sta v svoji kategoriji sploh prva, ki nosita slovensko blagovno znamko. Kaviar in šampanjec.

Pravi kaviar Ruska dača
Ob omembi ruske kuhinje in njenih posebnosti je ena prvih jedi, ki pride na misel, kaviar. Verjetno zato, ker je v 19. stoletju kaviar našel pot na mize premožnih Evropejcev prav iz Rusije, četudi so to specialiteto poznali že stari Grki in Rimljani.

Pravi kaviar - tisti, ki se tudi uradno sme tako imenovati - pridobivajo iz rib družine jesetrov. V Ruski dači so za kulinarično doživetje izbrali kaviar ruskega jesetra (Acipenser gueldenstaedtii), ki velja za najbolj tradicionalnega med vrhunskimi kaviarji in med poznavalci za enega najbolj cenjenih. Je pravi in prvi kaviar slovenske blagovne znamke. Za Rusko dačo ga pripravlja priznani italijanski proizvajalec Caviar Giaveri.

Kaviar je najbolje jesti na opečenem kruhu z maslom. Po ruski tradiciji pa so podlaga za kaviar topli blini (блины), majhne debele palačinke. Nanje gre nekaj crème fraîche, nato pa dobro ohlajen kaviar.

Kaviar Ruska dača se v ustih skoraj raztopi in obstaja pravi obred, kako ga pravilno postaviti na mizo. Čeprav je zaradi nasoljenosti precej obstojna jed, pa okus hitro pokvari kontakt s kovino. Zato obstajajo prav posebne žličke za kaviar, ki so narejene iz lesa, kosti, v najbolj luksuzni izvedbi pa iz biserne matice.

Da ima kaviar na mizi pravo temperaturo, mora gostitelj imeti prav posebne posode. Pokrito, stekleno ali porcelansko posodo s kaviarjem obdaja še zunanja, v kateri je led. Dodati je potrebno le še biserovinasto žličko in kozarec šampanjca, pa je carska pojedina pripravljena.

Šampanjec Ruska dača - Vilmart & Cie Grand Cellier
Šampanjec je najboljše in najslavnejše peneče vino na svetu. Prihaja iz Šampanje, najbolj prepoznavne vinorodne pokrajine na svetu za peneča vina. Samo peneča vina iz te francoske regije, ki so pripravljena zgolj in samo na tradicionalni, šampanjski način, se lahko imenujejo šampanjec.

Pravi šampanjec je dovoljeno piti ves dan – od sedmih zjutraj do enih ponoči. To je privilegij najbolj ugledne pijače na svetu. Po pravem šampanjcu, pridelanem po šampanjski metodi z edinstvenim sortnim sestavom, iz modrega pinota, pinota meunier in chardonnayja, tudi ni glavobolov. Chardonnay poskrbi za fineso, modri pinot za strukturo, pinot meunier, za sadnost. Grozdje mora biti potrgano ročno.

Šampanjec Ruska dača prihaja iz odličnih vinogradov z oznako premier cru – prva lega - hiše Vilmart & Cie, s pobočij vasi Rilly la Montagne v Šampanji.

V hiši Vilmart & Cie, ki sodi med tiste s prestižnim statusom Récoltant Manipulant, šampanjec pridelujejo že od leta 1890, ko so bili zasebni pridelovalci precej bolj redki, kot so danes. Laurent Champs, sedanji lastnik, predstavlja že peto generacijo. V enciklopediji World of Champagne and Sparkling Wines je avtor Tom Stevenson, svetovna avtoriteta za šampanjce, hiši Vilmart & Cie dodelil 90 točko od 100 in jih označil kot dobro vrednost, v enciklopediji pa jim je namenil celo stran. Hrvaški je, na primer, namenil odstavek, Sloveniji pa štiri strani. Hiša nosi certifikat trajnostne pridelave.

Šampanjec Ruska dača Grand Cellier, Vilmart & Cie je prva lastna blagovna znamka šampanjca v Sloveniji. K izboru so povabili poznavalca Roberta Gorjaka in se osredotočili na smer, ki najbolj odraža odličnost in prefinjen karakter Ruske dače. Med več vzorci so izbrali tistega, ki je ponudil odlično kakovost, najboljše ujemanje s kaviarjem, primerno ceno in njemu lastno osebnost. Šampanjec Ruska dača Vilmart & Cie Grand Cellier, ponudi vse to.

Osnovno vino trenutne polnitve predstavlja letnik 2015, v zvrsti je tudi nekaj vin iz tako imenovane rezerve iz letnikov 2013 in 2014. Vino Grand Cellier avtorji opisujejo kot »drzna eleganca«.

Šampanjec Ruska dača navduši s polnim telesom in izjemno barvo, skupaj s kaviarjem Ruske dače pa ustvarita edinstveno harmonijo okusa. Za uživanje z vsemi čutili.

Za naročila in vse morebitne dodatne informacije o izdelkih blagovne znamke Ruska dača je na voljo e-naslov butik@ruska-dača.si.

Zaključni teden 67. Ljubljana Festivala

Poletni sedeminšestdeseti Ljubljana Festival se izteka. Pred iztekom pa bo na sporedu nekaj nepozabnih gostovanj velikih svetovnih umetnikov. V torek 3. septembra pride v Ljubljano primabalerina Svetlana Zaharova, ki bo v družbi plesnih prijateljev pripravila nepozaben baletni večer. Sledilo bo gostovanje enega najboljših kitajskih orkestrov Simfoničnega orkestra iz Shenzhena, ki bo nastopil pod taktirko Daye Lina z dvema solistoma: Tianwo Yang na violini in Jiapeng Niejem na violončelu. Poslovilna turneja maestra Zubina Mehte bo okronala konec 67. Ljubljana Festivala, ko bodo pod njegovo taktirko zaigrali člani Izraelske filharmonije. Na sporedu pa bo tudi koncert harmonikarja Marka Hatlaka, ki bo s kitaristom Vlatkom Stefanovskim glasbeno obarval prihod jeseni.

V ukrajinskem Lucku rojena balerina Svetlana Zaharova je začela plesati pri šestih, le štiri leta kasneje pa je bila sprejeta na državno koreografsko šolo v Kijevu. Ko je leta 1995 na mednarodnem tekmovanju mladih baletnikov v Sankt Peterburgu kot najmlajša tekmovalka osvojila drugo nagrado, se je odzvala na vabilo sanktpeterburške akademije Vaganova in tam nadaljevala izobraževanje, pri tem pa preskočila kar dva razreda, kar se je zgodilo prvič v celotni zgodovini te šole. Že naslednje leto se je pridružila baletnemu ansamblu Marijinega gledališča in postala leta 1997, pri svojih osemnajstih, glavna plesalka zasedbe, od leta 2003 pa je članica baletnega ansambla Bolšoj teatra. Odlikujeta jo izjemno tehnično mojstrstvo in nadarjenost, kar ji omogoča, da se je zasidrala med najboljše balerine svoje generacije. Nastopila bo s skupino prvovrstnih plesalcev, solistov najvidnejših baletnih ansamblov, in predstavila nekaj najlepših baletnih koreografij. Pridružil se jim bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Grišanina. Koncert bo 3. 9. ob 20.30 v Cankarjevem domu. 

Leta 1982 ustanovljeni Simfonični orkester iz Shenzhena velja za enega najboljših kitajskih orkestrov, vse bolj prepoznaven pa je tudi mednarodno, saj je nastopal že po vsem svetu, od Združenih držav Amerike in Kanade, Nemčije, Italije, Francije, Turčije pa vse do Indije, Južne Afrike, Indonezije, Koreje in Tajske, ter sodeloval celo s Joséjem Carrerasom. Je prvi kitajski orkester, ki je igral v Berlinski filharmoniji in Smetanovi koncertni dvorani v Pragi, in prvi orkester iz Azije, ki je koncertiral v pariški katedrali Saint-Louis des Invalides. Na tokratnem koncertnem večeru jih bo vodil dirigent Daye Lin, ki je od leta 2016 tudi njegov glasbeni direktor. Z Orkestrom iz Shenzhena bosta nastopili še dve vzhajajoči imeni klasične glasbe, violončelist Jiapeng Nie in violinistka Tianwa Yang. Nie, že poznan gost odrov Ljubljana Festivala, je končal študij na Državni univerzi v Singapurju in na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu. Tianwa Yang se je na Konservatoriju za glasbo v Pekingu začela izobraževati že pri desetih in s svojim talentom kmalu vzbudila medijsko pozornost, le tri leta kasneje pa je izdala prvi CD. Na programu bodo dela Q. Zhanga, J. Brahmsa in D. Šostakoviča. Koncert bo 4. 9. ob 20.00 v Cankarjevem domu. 

Izraelska filharmonija nedvomno sodi v sam vrh svetovne glasbene poustvarjalnosti. Leta 1936 jo je ustanovil Bronislav Huberman, na uvodnem koncertu pa jo je vodil sloviti Arturo Toscanini. Vsako leto gostuje na svetovnih koncertnih odrih in pomembnih festivalih ter sodeluje z najpomembnejšimi dirigenti in solisti. Izrazito se zavzema za vzgojo in razvoj nadarjenih izraelskih glasbenikov, v zadnjih letih pa si vse bolj prizadeva tudi za vključevanje številnih migrantskih glasbenikov, ki bogatijo njen glasbeni korpus. Letošnji slavnostni zaključek poletnega festivala pomembno zaznamuje poslovilna turneja enega največjih dirigentov sodobnega časa, Zubina Mehte. Indijski maestro se bo namreč po petdesetih letih glasbenega vodenja dokončno upokojil. Leta 1977 je postal glasbeni direktor orkestra, le štiri leta kasneje pa je bil imenovan za dosmrtnega glasbenega direktorja. Zubin Mehta je sicer že stari znanec poletnega ljubljanskega festivala, na Ljubljano pa ga še posebej vežejo spomini iz mladosti, ko ga je kot mladeniča v prestolnico povabil tedanji direktor Slovenske filharmonije, Marijan Lipovšek. Koncertni program tokrat v ospredje postavlja dela Ö. Pártosa, J. Haydna in H. Berlioza. Koncert bo 5. 9. ob 20.00 v Cankarjevem domu. 

Ni veliko simfoničnih orkestrov, ki bi se lahko ponašali s tako bogato in dolgoletno tradicijo kot Orkester Slovenske filharmonije. Svojo odličnost je potrdil na številnih gostovanjih v evropskih kulturnih središčih in Združenih državah Amerike ter na Japonskem, predstavil pa se je tudi na pomembnih mednarodnih festivalih. Med njegove goste se uvrščajo vrhunska glasbena imena tako med dirigenti kot domačimi in tujimi solisti. Med največje uspehe vsekakor sodita velika evropska turneja (11 koncertov v uglednih koncertnih dvoranah Ljubljane, Stuttgarta, Münchna, Amsterdama, Pariza, Berlina, Frankfurta, Nürnberga, Prage, Essna in Dunaja) s koncertno izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega s slavno sopranistko Ano Netrebko v naslovni vlogi ter snemanje opere za založbo Deutsche Grammophon. Ob začetku nove sezone Slovenske filharmonije bodo glasbeniki nastopili pod taktirko švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, ki je zaželen gost svetovno znanih orkestrov. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, aprila 2014 je za življenjsko delo prejel mednarodno nagrado za klasično glasbo. V Ljubljani bo najprej poustvaril leta 1940 nastalo koreografsko simfonično pesnitev Mařenka o tragični usodi dunajske deklice avtorja Lucijana Marije Škerjanca, čigar 120. obletnice rojstva se v novi sezoni spominja Slovenska filharmonija. Sledila bosta štiri leta starejši balet Igra kart Igorja Stravinskega in znamenita Simfonija z orglami Camilla Saint-Saënsa, posvečena Franzu Lisztu. Koncert bo 6. 9. ob 20.00 v Cankarjevem domu. 

  

Marko Hatlak se z novim projektom Marko Hatlak BAND spušča v pop, latino, funk in rock vode. Navdih, ki ga črpa pri Jamiroquaiju, Stevieju Wonderju, Michaelu Camilu, Princeu in Jožetu Privšku, prevaja v energično, zabavno, ritmično, plesno in mladostno glasbo. Harmonikar Marko Hatlak se že od začetka koncertne kariere rad prepušča različnim glasbenim žanrom – od študijske klasične in sodobne glasbe do tanga in etna, sedaj ta nabor še dopolnjuje. V projektu Marko Hatlak BAND se predstavlja kot harmonikar in vokalist, poleg tega pa tudi kot avtor skladb in besedil. Glasba je bendovska, virtuozna in izrazito ritmična. Ob sebi je zbral vrhunske glasbenike na bobnih, tolkalih, basu, klaviaturah in violini, ki ga navdihujejo s svojo virtuoznostjo in pozitivnim nabojem. Odrska kemija med izvajalci je igriva in na trenutke tudi humorna. Na koncertu bomo slišali skladbe s Hatlakovega novega albuma z naslovom Ko ni Noč in ni Dan, na odru pa se jim bo kot posebni gost pridružil eden največjih kitaristov Vlatko Stefanovski, s katerim bodo ustvarili nepozabno glasbeno izkušnjo. Skupina je izdala prvenec jeseni 2018 pri založbi Dallas Records. Koncert bo 21. 9. ob 20.30 v Križankah. 

Vsi ljubitelji likovne umetnosti pa si lahko ogledate razstavo del akademskega kiparja Zmaga Posege z naslovom Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje. Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec. Razstavo si lahko ogledate v Atriju vhoda v prostore Festivala Ljubljana do 30. septembra od ponedeljka do petka med 9.00 in 16.00 uro.

Ljubljana Festival obvešča, da bo baletni večer Svetlane Zakharove zaradi slabe vremenske napovedi v torek, 3. septembra ob 20.30 v Cankarjevem domu in ne v Križankah, kot je bilo sprva predvideno. Vsem imetnikom vstopnic sporočamo, da vstopnic ni potrebno menjati, saj velja nadomestni sedežni red, ki je zapisan na kupljenih vstopnicah. 

Foto: Arhiv LF

Minister Počivalšek slavnostni govornik na 25. obletnici Term Snovik #foto #video

Snovik, 28. 8. 2019 – V Termah Snovik so praznovali. Obeležili so 25. obletnico postavitve prvega bazena Term Snovik. Slovesnosti sta se poleg Zdravkota Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Mateja Slaparja, župana Občine Kamnik skupaj s podžupanom Sandijem Uršičem, pridružila še Petra Zlatoper, direktorica Term Snovik in Ivan Hribar, idejni vodja, prokurist in oče Term Snovik, ter vsi drugi, ki so kakor koli pripomogli k uspešni zgodbi najvišje ležečih term v Sloveniji. V okviru slovesnosti je potekala okrogla miza z naslovom 'Termalna voda – darilo narave za danes in jutri', z željo, da bi šel razvoj z izgradnjo pokritega olimpijskega bazena tudi v razvoj športnega turizma.

Zbrane je najprej pozdravila direktorica Term Snovik Petra Zlatoper in se ob tej priložnosti zahvalila vsem, da so počastili ta slovesni dogodek ter dejala: »Danes ni namen poudarjati, kako smo pričeli z zgodbo Term Snovik, temveč temu, da se ozremo naprej, sprejeti vaše mnenje kako naprej, kaj je tisto, kar nam lahko ponudite vi kot obiskovalci in kot strokovna javnost.« Predstavila pa je tudi ponudbo knajpanja, ki jo nudijo v Termah Snovik, ter zbrane sprostila ter tudi malce nasmejala s kratko tehniko sprostitve.

Minister Počivalšek, je z imenom in priimkom nagovoril Ivana Hribarja in ostale ter dejal :»Doživljam vas kot samorastnike, kot tiste, ki ste po naravni poti naredili velik razvojni korak naprej. Še posebej sem ponosen, ker ste bili eni prvih dobitnikov Ekomarjetice. Gospod Ivan Hribar je bil protagonist v Zeleni shemi slovenskega turizma, še kot pilotnega projekta in iz tega lahko rečem, da smo naredili dobro zgodbo in dobre temelje za slovenski turizem,« je v uvodnim mislih povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in še dodal: »Prizadevamo si, da bi Slovenija postala zelena, pet zvezdična destinacija in po tej poti, verjamem, stopate tudi vi. V vašo zgodbo je majhen del dodala tudi država, in sicer pri posameznih investicijah. Vendar vsega tega ne bi bilo, če se med seboj ne bi povezali tisti, ki ste vedeli kaj hočete, in tisti, ki ste v Snoviku naredili zgodbo, ki verjamem, da še ni rekla zadnje besede in bo še naprej prispevala, da bo slovenski turizem žel dobre rezultate.«

Župan Matej Slapar pa je ob tej priložnosti poudaril, da te uspešne zgodbe brez Ivana Hribarja sploh ne bi bilo in nadaljeval: »Pred 25 leti se je pod okriljem Ivana Hribarja in njegovih somišljenikov uresničila dolgoletna želja. Potrebno je bilo veliko volje in odrekanja in prepričan sem, če Ivan Hribar ne bi sodeloval z vsemi udeleženimi, tudi z Občino Kamnik, državo in domačini, danes ne bi praznovali tega jubileja. Terme Snovik so velik potencial in v občini Kamnik. Je najpomembnejši turistični subjekt saj v naši občin saj prispeva kar 50 odstotkov nočitev. Naša občina brez vas ne bi bila tako zanimiva, kot je v tem trenutku. Z vašim razvojem se razvija lokalna skupnost in Tuhinjska dolina. Iskreno se vam zahvaljujem za to, da v naše kraje privabljate turiste, da omogočate razvoj teh krajev in mislim, da je pred vami še resnično lepa pot. V prihodnje pa vam želim veliko energije, navdušenja in pozitivnih sinergij, kot radi rečete, Občina Kamnik pa vas bo pri tem podpirala.«

Idejni vodja, »oče« in prokurist Term Snovik Ivan Hribar se je zahvalil vsem za vsak prispevek in kamenček v mozaiku te zgodbe: »25 let ni velik, a ta mejnik največ pomeni. To je bila radost, to je bilo veselje, ko smo odprli ta bazen skupaj z domačini. To se ne da opisati. Ne bomo se vračali nazaj, ampak danes računamo, da bomo ob okrogli mizi gledali naprej, in sicer kako aktivno razvijati to našo pot v sinergiji z okoljem. Temelji tega razvojnega projekta so se snovali na razvojnem projektu Tuhinjske doline, ko smo se našli določeni ljudje, povezali sinergije in si zastavili cilje, kaj vse je potrebno še narediti v Tuhinjski dolini« ter med drugim še poudaril, da so Terme Snovik pred novimi izzivi: »Pred mesecem dni smo dobili gradbeno dovoljenje za večnamenski prostor.«

Termalna voda – darilo narave za danes in jutri
V okviru slovesnosti je potekala okrogla miza z naslovom 'Termalna voda – darilo narave za danes in jutri'. Sodelovali so minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, župan Matej Slapar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte v Slovenski turistični organizaciji (STO) Nataša Hočevar, dr. Matej Plevnik, Jan Konečnik iz Zavoda za turizem Ljubljana ter Katarina Hribar iz Term Snovik.

Minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek je ob tem poudaril »Tukaj imate veliko naravnih danosti, da bomo lahko slovenski turizem razvili v aktiven, zdrav in zelen za zahtevne pet zvezdične goste. Pri tem pa je še dodal: »V turizmu smo vsi na isti ladji in moramo veslati v isto smer.« Izpostavil je tudi, da je eno izmed ključnih vprašanji, ki si jih je potrebno zastaviti ob gradnji pokritega olimpijskega bazena, ekonomija.

Nataša Hočevar je povedala, da je četrt stoletja od prvega bazena v Snoviku z načrtnim razvojem in gradnjo ponudbe v skladu s trendi na turističnem trgu prineslo Termam Snovik prepoznavnost in dobre rezultate. Z vidika trajnostnega razvoja slovenskega turizma imajo Terme Snovik izjemen pomen za slovenski turizem. »Zelo smo ponosni, da se bili začetniki trajnostnega turizma. Da ste bili prvi, ki ste stopili na to pot«, je še dodala.

  Na vprašanje, kako Turizem Ljubljana vidi sodelovanje oziroma povezovanje s ponudbo Term Snovik, je Jan Konečnik odgovoril:« Terme Snovik je zagotovo ena od najbolj pomembnih turističnih točk in ponudnikov v regiji Osrednja Slovenija. Poleg namestitvenih kapacitet, wellness ponudbe, (ki je edina v regiji) razvija tudi druge oblike turizma in vsebine, od pohodništva, knajpanja, prireditev… Prav tako so Terme Snovik pomembne zaradi njihove celoletne ponudbe, s čimer se daljša doba bivanja v regiji, kot drugo sezono širimo tudi na druge, turistično manj obiskane mesece. Kot enega od najbolj uspešnih sodelovanj s Termami Snovik, ki ga lahko tudi merimo je njihova vključitev v Ljubljansko turistično kartico Urbana. K projektu so bili vključeni lani avgusta in do sedaj je bilo koriščenih približno 800 kart.«

Ena od pomembnih ugotovitev okrogle mize so bile besede župan Občine Kamnik, Mateja Slaparja: »Če bo vizija prava ne bo ovir. Ja pa pot do cilja še dolga.«

Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, ki se okrogle mize žal ni utegnila udeležiti, pa je ob slovesnosti zapisala: »Postavitev prvega bazena pred četrt stoletja v Termah Snovik je pomenil prvi kamen in temelj v mozaiku razvoja, ki ga odlikujejo inovativnost, strokovnost, znanje, odličnost, predanost, predvsem pa skrben odnos do neokrnjene narave in dosledno uresničevanje trajnostne zaveze naše dežele. Terme Snovik so v slovenskem turizmu na številnih področjih pionirji, kar dokazuje vrsta mednarodnih in slovenskih priznanj. Med drugim so prvi prejemniki okoljskega znaka EU Marjetica, s čimer so številne druge slovenske turistične ponudnike spodbudili k pametni izrabi energije in trajnostnemu odnosu do okolja. Terme Snovik so že v pilotni fazi vstopili v Zeleno shemo slovenskega turizma, hkrati so aktivni član Konzorcija Slovenia Green. Prav tako so generator turističnega razvoja v Tuhinjski dolini. Iskreno se veselimo našega nadaljnjega sodelovanja pri oblikovanju odlične turistične ponudbe za pet zvezdična doživetja.«

Prihodnost Term Snovik pa bo zagotovo izjemno uspešna, so bili ob zaključku enotni sogovorniki okrogle mize. Nadaljnji razvoj vidijo v nadgradnji obstoječe, zelene, aktivne in zdrave ponudbe, s poudarkom na zdravilni termalni vodi. Skozi dosedanje delovanje se je izkazalo, da imajo Terme Snovik dobra izhodišča za nadaljnji razvoj aktivnega, športnega turizem, kar je zagotovo dobra popotnica za prihodnost

Na slovesnosti, ki jo je s prepletom misli in besed vodila Barbara Božič sta v kulturnem sporedu sodelovala Jana Trebušak in Klemen Leskovec.

Od prvega pilotnega bazena do pokritega olimpijskega bazena 

Zgodba o Termah Snovik se je začela leta 1994, s postavitvijo prvega bazena sredi neokrnjene narave Tuhinjske doline. Le-ta je sprva navduševal predvsem okoliške kopalce. Goste iz bolj oddaljenih krajev je na začetku pritegnila radovednost, nato pa tudi ponudba in prepoznavnost najvišje ležečih term v Sloveniji. In danes? Prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, se lahko pohvalijo s številnimi nagradami in zadovoljnimi gosti.

Minister Počivalšek pred prihodom na slovesnost Term Snovik obiskal Občino Kamnik 

Dopoldne, pred prihodom na slovesnost ob 25. letnici Term Snovik se je minister Počivalšek sestal z ekipo župana Mateja Slaparja. Beseda je tekla predvsem o možnostih sodelovanja na gospodarskem področju in aktivnostih, vezanih na turizem. V popoldanskih urah pa se je minister na pobudo župana in Podjetniškega kluba Kamnik sestal še s predstavniki kamniških podjetij, ki so z ministrom delili svoje poglede na razvoj občine kot tudi na ključne izzive, s katerimi se soočajo na tem področju, minister pa je povedal, kje jim naproti lahko pride ekipa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

VIDEO - Nagovor Zdravkota Počivalška, ob 25. letnici Term Snovik.



VIDEO - Nagovor Ivana Hribarja, prokurista in idejnega očeta ob 25 letnici Term Snovik.



VIDEO - Nagovor Mateja Slaparja, župana Občine Kamnik ob 25. letnici Term Snovik.



VIDEO - Nagovor Petre Zlatoper, direktorice Term Snovik ob 25. letnici Term Snovik.


VIDEO - Okrogla miza: 'Termalna voda, darilo narave za danes in jutri.' 25. let Term Snovik.


Foto-video in vir: Janez Platiše, Terme Snovik, Občina Kamnik