Koliko letnega dodatka bodo prejeli upokojenci?

Ljubljana. 29. 6. 2022 - Večina upokojencev bo do konca tega meseca prejela letni dodatek. Najvišji bo znašal 450 evrov. Prejeli ga bodo tisti, ki prejemajo pokojnine, nižje od 570 evrov. Letni dodatek bodo prejeli tudi prejemniki invalidskega nadomestila. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je ob tem opozoril upokojence, naj javijo višino pokojnine, ki jo prejemajo iz tujine. To lahko storijo prek običajne pošte, še bolje pa je, če uporabijo spletni obrazec.

Večina upokojencev bo letni dodatek prejela z junijskimi pokojninami, ki bodo nakazane v četrtek, 30. junija. Najvišji dodatek bodo prejeli upokojenci, ki prejemajo do 570 evrov pokojnine. V znesek pokojnine za obračun letnega dodatka upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Višina letnega dodatka se za te uživalce določi glede na skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninskega zavarovanja ter pokojnin, prejetih iz tujine, izhaja iz spletne strani ZPIZ-a poroča N1.

Višina pokojnine (v evrih)	Znesek oz. regres za upokojence 2022 (v evrih)
do 570,00	450
od 570,01 do 680,00	310
od 680,01 do 805,00	250
od 805,01 do 970,00	200
od 970,01	140

Letni dodatek bodo prejeli tudi prejemniki invalidskega nadomestila. Ob invalidskih nadomestilih v vrednosti do 805 evrov bodo prejemniki dobili 250 evrov dodatka. Tisti, ki prejemajo nadomestila v vrednosti od 805,01 do 970 evrov, bodo prejeli 200 evrov dodatka. Pri nadomestilih, višjih od 970 evrov, pa bo izplačan dodatek – 140 evrov. 

 

Ah, ta leta – Gremo v hribe, Bojan Pollak #video

V petek 1. julija 2022 ob 17.20 uri bo na 1. programu TV Slovenija na sporedu oddaja za starejše AH, TA LETA GREMO V HRIBE. Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, pravi ponarodeli rek. Kaj pa, če je ravno obratno in je nor tisti, ki ne gre gor? Od zgoraj je svet drugačen, vam bodo znali povedati pohodniki, ki redno obiskujejo hribe in gore.

Zato tiste, ki se vam od višine ne zvrti, vabimo, da prisluhnete pogovoru z Bojanom Pollakom, alpinistom, planincem, alpinističnim inštruktorjem, gorskim vodnikom, predvsem pa velikim človekom, ki pravi, da se v gorah umaknemo iz porabništva v človečnost. Bil je član treh mednarodnih alpinističnih odprav, danes pa nesebično deli svoje bogato znanje in izkušnje. Verjame, da so gore milostne, jih pa moraš tudi spoštovati.

VIDEO
 

Zato za na pot v gore potrebuješ znanje, izkušnje in srečo, te je imel današnji gost obilo, saj je že 17-krat v gorah zrl smrti v oči. Prepričan je, da smo Slovenci narod planincev že zaradi bogate planinske in alpinistične tradicije, številnih urejenih in dobro označenih planinskih poti ter prelepih hribov in gora. Poleg vsega tega pa se strinja s še eno planinsko legendo, ki jo bomo predstavili v oddaji, s 87-letnim Mojstrančanom Franjem Potočnikom, ki se je na Triglav povzpel že 1061-krat in zase pravi, da v hribih najde mir in ubranost, iskren stik z naravo in s samim sabo. Ker pa število nesreč v gorah iz leta v leto narašča, bomo oddajo zaokrožili s koristnimi nasveti za varno pot v hribe.

AH, TA LETA – GREMO V HRIBE, BOJAN POLLAK
v petek, 1. JULIJA ob 17.20  na 1. programu TV Slovenija

Teden muzikala v Križankah

Izjemna glasbeno-scenska uspešnica West Side Story je na premieri, 27. junija, navdušila polne Križanke. Koreograf Mykal Rand je s svojo interpretacijo na oder 70. Ljubljana Festivala postavil svežino, zanos množične zasedbe ob izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa je med gledalce ponesel newyorški utrip. Med 28. junijem in 1. julijem bodo v Poletnem gledališču Križank na sporedu še štiri ponovitve.

Postavitev muzikala West Side Story ali Zgodba z zahodne strani, ki jo je zasnoval in pri-pravil Mykal Rand, je premiero doživela na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu, sle-dijo pa še štiri ponovitve. West Side Story iz leta 1957 je ena največjih glasbenih uspe-šnic 20. stoletja s kar 732 ponovitvami, čemur je sledila turneja po vseh večjih mestih ZDA z 249 ponovitvami. Po izjemno uspešni produkciji v ZDA je bila Zgodba z zahodne strani nadvse priljubljena tudi v britanski različici na londonskem West Endu z več kot 1000 ponovitvami. Izvirna postavitev je na Broadwayu doživela še tri različice v letih 1980, 2009 in 2020. Najuspešnejša je bila različica iz leta 2009 s 748 ponovitvami in več kot milijon prodanimi vstopnicami, medtem ko je produkcijo iz leta 2020 predčasno prekinila epidemija covida-19 po zgolj 24 predstavah.

Glasbo za muzikal je napisal dirigent, skladatelj in pianist Leonard Bernstein, ena najve-čjih glasbenih osebnosti 20. stoletja, orkestracijo po navodilih skladatelja pa sta prispe-vala skladatelja Sid Ramin in Irwin Kostal. Po izjemnem uspehu je Leonard Bernstein pripravil orkestrsko suito iz devetih stavkov, ki zajemajo nekatere največje uspešnice iz muzikala, suito pa je prvič izvedel orkester New York Philharmonic leta 1961 v dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Leta 1984 je Bernstein tudi dirigiral studijsko snemanje mu-zikala. Leta 1986 je prejel nagrado Grammy za najboljši glasbeni gledališki album.

Izjemna glasbeno-scenska uspešnica je doživela tudi dve filmski adaptaciji. Adaptacija iz leta 1961 je prejela pohvale kritikov in javnosti ter postala drugi najdonosnejši film leta v Združenih državah, ki je povrhu prejel deset oskarjev v svojih enajstih nominiranih kategorijah, vključno z najboljšim filmom, Rita Moreno kot Anita pa je bila prva latinskoameriška igralka, ki je osvojila ugledno nagrado. Album z zvočnimi posnetki je prejel nagrado Grammy, poleg tega je bil rekordnih 54 tednov uvrščen na prvo mesto Billboardove lestvice. Filmska adaptacija iz leta 2021, ki jo je napisal Tony Kushner, v režiji Stevena Spielberga in koreografiji Justina Pecka, pa temelji bolj na Broadwayskem muzikalu kot na filmu iz leta 1961.

Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa.

Več informacij na ljubljanafestival.si 

Najmanjša pokojnina naj bi znašala 700 evrov

Kidričevo, 27.6.2022 - Na srečanju Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) v Kidričevem se je zbralo več kot 200 članov in sindikalnih zaupnikov iz vse države. Opozorili so na najbolj aktualne probleme, ki tarejo starejše, med drugim pričakujejo, da bo vlada sprejela odločitev o dodatni uskladitvi pokojnin, ki bi jih morali po sistemskem zakonu lani uskladiti za 3,5 odstotka, dejansko pa so jih samo za 2,5 odstotka. Svoje pobude in predloge rešitev so posredovali novi vladi.

Govorniki so med drugim poudarili, da v SUS spoštujejo prispevke prejšnjih generacij k temu, kar danes v Sloveniji imamo. Hkrati pa zahtevajo spoštljiv odnos tudi do vseh, ki so starejši danes, saj so v svoji aktivni dobi veliko prispevali h gospodarskemu in družbenemu razvoju Slovenije, tako z rednim kot z obilico prostovoljnega dela, samoprispevki, delovnimi akcijami, odpovedovanjem delu plače in osebnemu standardu zaradi investicij.

Pokojnine najmanj enake pragu revščine

Francka Ćetković, predsednica SUS, je dejala, da sindikat vztraja pri spoštovanju sistemske zakonodaje, nasprotuje pa posameznim enostranskim posegom v pokojninski sistem: »Vladi predlagamo, naj zagotovljena pokojnina znaša najmanj 700 evrov, od 1. januarja prihodnjega leta pa naj bo najmanj enaka pragu revščine. Predlagamo tudi ureditev vdovskih pokojnin, in sicer tako, da se po smrti zakonca oziroma partnerja vdovi oziroma vdovcu življenjski standard ne bo bistveno poslabšal.«

V SUS so zadovoljni, da so dosegli izenačitev urne postavke za občasno delo upokojencev z urno postavko študentov. Po njihovem mnenju bi moralo biti delo upokojencev namenjeno prenosu izkušenj in znanja na mlajše ter ohranjanju ustvarjalnosti starejših. »Žalostno pa je, da mora marsikateri upokojenec z občasnim delom krpati prenizko pokojnino, da lahko poplača vse položnice in druge izdatke ter dostojno živi,« je poudarila Ćetkovićeva.

Pričakujejo oživitev socialnega dialoga v ESS

Za ublažitev posledic draginje med starejšimi predlagajo, da vlada s spremembo zakonodaje zagotovi, da bodo do varstvenega dodatka ponovno upravičeni vsi upokojenci, ne glede na starost, kar je zdaj omejeno s 65 leti. Prav tako predlagajo, da pravica do varstvenega dodatka ne bi bila več vezana na socialno pomoč, postala naj bi individualna pravica, ki ni vezana na materialni položaj gospodinjstva in ni vračljiva. Upravičenci naj bi jo pridobili po avtomatizmu.

 »Pričakujemo, da bo nova vlada čim prej oživila socialni dialog v okviru ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in da bo pri reševanju problematike starejših spoštovala moto sindikata upokojencev Nič o starejših brez starejših!« je dejala Ćetkovićeva.

Srečanje so izkoristili za rekreacijo in tekmovanja v več športnih disciplinah, ogledali so si tudi mesto Ptuj, kjer so se med drugim poklonili spominu generala Rudolfa Maistra in borcev za severno mejo ter Jožeta Lacka in žrtvam narodnoosvobodilne vojne ter vojne za Slovenijo. S tem so izrazili spoštovanje do prispevka prejšnjih generacij.

Povzeto po Delo