ZDUS zahteva 7,1 odstotno povečanje pokojnin #video

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) predlaga, da se pokojnine februarja uskladijo vsaj za 7,1 odstotka, ne pa samo za predvidenih 4,9 odstotka. Glede na podatke o rasti inflacije in cen življenjskih potrebščin ocenjujejo, da jim bosta vlada in svet pokojninskega zavoda prisluhnila. 

"Upokojenci nismo zadovoljni, da se bodo pokojnine redno uskladile samo za 4,9 odstotka," je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. Veljavna pokojninska reforma je bila pripravljena leta 2012, ko je bila velika gospodarska kriza in deflacija, je spomnil član strokovnega sveta Zdusa Erik Hofbauer. Model izračuna za usklajevanje po njegovih besedah ni predvidel tako visoke inflacije, kot je zdaj. Povprečna letna inflacija je bila lani kar 8,8-odstotna. Po veljavnem načinu se pokojnine uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, tako da bi morala biti februarska uskladitev res 4,9-odstotna, vendar pa je to glede na višino dejanske inflacije in rast cen življenjskih potrebščin premalo, je prepričan.

VIDEO

Revija Vzajemnost je na svoji spletni strani zapisala, da če bi bilo zvišanje 7,1-odstotno, bi zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe, ki je zdaj malenkost pod 654 evrov, znašala 700,16 evra. Tako bi se zaveza iz koalicijske pogodbe, po kateri bo zagotovljena pokojnina letos znašala najmanj 700 evrov, po izračunu Zdusa izpolnila. Če pa bi bila uskladitev le 4,9 odstotka, bi zagotovljena pokojnina znašala malenkost pod 686 evrov, kar je dobrih 14 evrov manj od koalicijske zaveze, so poudarili. Spomnili so še, da so bili upokojenci prikrajšani pri redni uskladitvi leta 2021. Namesto 3,5 odstotka je namreč znašala le 2,5 odstotka. Takratna vlada je sama določila ta odstotek, še preden je imela podatek o povprečni bruto plači za leto 2020. Šele ko je bil ta znan, je postalo po Hofbauerjevih besedah jasno, da je bila uskladitev prenizka.

Poleg tega Zdus vlado poziva, naj razmisli o draginjskem dodatku za upokojence. Dobiti bi ga morali tisti, ki imajo pokojnino pod 771 evri, kolikor znaša prag tveganja revščine. Izplačan naj bo pod enakimi pogoji, kot je bil energetski dodatek, je dejal Erik Hofbauer.

Foto: ZDUS

Striptiz – še zadnjič do golega

Legendarni komik Matjaž Javšnik bo 19. januarja na Ruski dači, ob 19.00, odigral svoj poslovilni Striptiz v katerem bo z družbeno kritiko razgalil celotno Slovenijo od politikov, do estradnikov, lovcev, gasilcev in vseh nas.

V Striptizu se sprehodi čez slovenske posebnosti in zanimivosti, pa tudi čez naše prednosti in slabosti. Skozi smeh se bomo spoprijeli z dvojino, ljubeznijo do pločevine, ki se blešči iz garaž in nadstreškov, družinskih vezi, športnih uspehov, slovenske šole, graditve kariere, interesnih skupin, javne uprave, pa vse do rak rane naše družbe – politike. Seveda Matjaž tudi tokrat ne bo pozabil na pregovorno slovensko zavist, kar nas dela unikum ne le v evropskem temveč kar v svetovnem merilu. Skratka večer smeha je zagotovljen.

Več o predstavi in vstopnice lahko dobite na Ruski dači telefon 068 646 148, info@ruska-daca.si in https://kingkongteater.si/ 

Slavni mehiški tenorist Rolando Villazón bo otvoril 6. Zimski festival

Festival Ljubljana predstavlja znamenitega mehiškega tenorista, ki bo z nepozabnimi opernimi arijami 28. februarja ob 19.30 uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma slavnostno otvoril 6. Zimski festival. Tenorista bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom italijanskega dirigenta Alfonsa Scarana, ki je lani gostoval tudi na jubilejnem 70. Ljubljana Festivalu.

Slavni tenorist Rolando Villazón se je z edinstvenimi nastopi z vodilnimi mednarodnimi opernimi ansambli in orkestri trdno uveljavil kot eden kritiško najbolj priznanih in priljubljenih glasbenih zvezdnikov na svetu. Sodi med najbolj vsestranske umetnike našega časa, saj ima poleg svoje dejavnosti na odru tudi uspešno kariero kot gledališki režiser, romanopisec in televizijska osebnost. Njegov neponovljivo lepi glas in pozornost vzbujajoča odrska karizma prinašata pohvale kritikov: v časniku The Times je bil opisan kot »najbolj očarljiv divo našega časa«, v Guardianu pa so zapisali, da je njegov umetniški čut »osupljiv kot vedno, ko spaja zvok, smisel in geste v brezkompromisnem stremljenju k iskrenosti«. Tenorista bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom italijanskega dirigenta Alfonsa Scarana, šefa dirigenta Tajskega filharmoničnega orkestra. Njegov repertoar zajema uveljavljena operna in tudi sodobnejša dela, zlasti balete 20. stoletja. Scarano je prav tako gostujoči dirigent orkestrov, kot sta Orkester Praške filharmonije PKF in Jeruzalemski simfonični orkester.

PROGRAM:
W. A. Mozart: Uvertura k operi Figarova svatba, K. 492
W. A. Mozart: “Per pietà, non ricercate”, arija za tenor in orkester, K. 420
W. A. Mozart: “Voi che fausti ognor donate”, arija Alessandra iz opere iz 2. dejanja opere Kraljev pastir
G. Verdi: Uvertura k operi Nabucco
G. Donizetti: “Tombe degli avi miei… Fra poco a me ricovero”, arija Sira Edgarda Ravenswooda iz 3. dejanja opere Lucija Lammermoorska
C. Saint-Saëns: Mrtvaški ples, simfonična pesnitev v g-molu, op. 40
G. Verdi: L‘esule (“Vedi! la bianca luna”), pesem za glas in klavir
***
J. Offenbach: “Va pour Kleinzach!”, arija Hoffmanna iz opere Hoffmannove pripovedke
G. Giménez: Intermezzo iz zarzuele La boda de Luis Alonso
R. Soutullo, J. Vert: “Y mis horas felices”, iz zarzuele La del soto del parral
A. Márquez Navarro: Danzón št. 2
F. P. Tosti: Ideale
F. P. Tosti: L’alba separa dalla luce l’ombra

O čem so se slovenski škofje pogovarjali s premierom Robertom Golobom?

Premier dr. Robert Golob je, 11. januarja 2023, v Vili Podrožnik v Ljubljani sprejel člane Slovenske škofovske konference (SŠK).

Pogovor je sledil srečanju predsednika vlade s papežem Frančiškom v Vatikanu pred mesecem dni, kjer je že bilo izpostavljeno dobro sodelovanje med Slovenijo in Svetim sedežem. Sogovorniki so izmenjali stališča o aktualnih temah, med drugim o prihajajoči tridesetletnici delovanja SŠK, pobudi za mir na Balkanu ter odnosih med Cerkvijo in državo. Predsednik vlade je ob tem poudaril pomen dialoga in spoštovanja, ki je temelj za ohranjanje rednega dialoga v prihodnje. 

Vir: SŠK