Kaj lahko za svojo kibernetsko zaščito stori vsak sam?

Telekom Slovenije predstavil Operativni center kibernetske varnosti

Ljubljana, 23. marca – V zadnjem obdobju je v Sloveniji vedno več kibernetskih napadov in poskusov napadov na posameznike, podjetja in organizacije; poleg različnih napadov je vse več tudi poskusov zlorab gesel, osebnih podatkov in podatkov plačilnih kartic. Strokovnjaki Telekoma Slovenije, ki zagotavlja celovit ekosistem varnostnih storitev in rešitev, pa kljub izredno povečanim varnostnim grožnjam še vedno zaznavajo prenizko stopnjo zavedanja o nevarnostih digitalnih sledi na spletu.

Sistemski varnostni pregledi podjetij najpogosteje razkrijejo zastarelo programsko opremo brez potrebnih posodobitev, varnostno nepodprto opremo, odprta vrata na požarnih pregradah (portih), prek katerih je možen dostop do informacijskega sistema podjetja, in podobne pomanjkljivosti. Izjemno pogosta je tudi neustrezna politika gesel ter uporaba privzetih gesel tako pri zasebni rabi kot v podjetjih in organizacijah. »Zelo pogosto se dogaja, da se uporabniki na različnih digitalnih platformah, pa naj gre za profile na družbenih omrežjih ali spletne strani, trgovine, spletne banke in ostale platforme, prijavljajo z vedno istimi uporabniškimi podatki in gesli. In ko enkrat pride do kraje baze podatkov, smo le korak od katastrofe,« pojasnjuje Rok Peršak, vodja Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma Slovenije, ki je bil ustanovljen pred petimi leti in ki sodi med najsodobnejše tovrstne centre v regiji.

»S pospešeno digitalizacijo in okrepljenim delom na daljavo ob hkratnih spreminjajočih se globalnih razmerah, ki sta jih povzročili pandemija in vojna v Ukrajini, se povečujejo tudi varnostna tveganja. Pred kibernetskimi napadi ni varen nihče, zato je ključno, da vsi, pa naj gre za posameznike, podjetja ali organizacije, poskrbimo za dobro zaščito na vratih svojega digitalnega sveta. V Telekomu Slovenije zagotavljanju lastne in varnosti svojih uporabnikov namenjamo izredno veliko pozornosti, tudi na tem področju razvijamo najsodobnejše rešitve. Z namenom zagotavljanja celovite kibernetske odpornosti se bomo v prihodnje osredotočali na nadaljnje preventivne aktivnosti za preprečevanje kibernetskih napadov, avtomatizacijo z ustrezno stopnjo umetne inteligence, gradnjo kompetenc in nadaljnjo krepitev ekipe strokovnjakov ter optimizacijo procesov in orodij za učinkovito zaznavo, omejevanje in hiter odziv na napade. Na varnost se osredotočamo tudi pri razvoju aplikacij, rešitev interneta stvari, oblačnih storitev in kontejnerskih tehnologij,« ob tem izpostavlja Vesna Prodnik, članica uprave za tehnologijo v Telekomu Slovenije.

»Zagotavljanje celovite kibernetske odpornosti temelji na aktivnem sodelovanju strokovnjakov, tehnologije in izdelanih procesov. Aktivnosti lahko razdelimo na pet korakov: priprava, preprečevanje, odkrivanje, odzivanje in obnovitev. S tem, ko se povečujejo tveganja in aktivnosti s strani napadalcev, se nadgrajuje tudi odziv in odpornost. Sistem obrambe pred napadi je v zadnjih petih letih postal mnogo kompleksnejši, mednarodno certificiran in prilagojen vsaki stranki, podrobno se spremljajo tudi učinki varovanja. Ogromno pozornosti namenjamo preventivi, izobraževanju, ozaveščanju in »človeškemu dejavniku«, ki je pri kibernetski varnosti pravzaprav ključen. Ne pravijo zaman, da je sistem močan toliko, kolikor je močan njegov najšibkejši člen, in v tej varnostni verigi je najšibkejši člen človek,« pravi Janez Anžič, direktor Operativno-storitvenega centra Telekoma Slovenije.

Varnostni strokovnjaki poudarjajo pomen skrbi za lasten digitalni odtis

Digitalni odtis so sledi, ki jih aktivno in pasivno v obliki podatkov in informacij puščamo med svojimi aktivnostmi na spletu. Spletne storitve, ki pri svojem delovanju zbirajo različne podatke, so lahko izpostavljene zlorabam, zato je potrebno zavedanje o nevarnostih na spletu. Napadalci lahko namreč izkoristijo vsako ranljivost in nevednost, pogoste so zlorabe identitete nepazljivih uporabnikov, s čimer uporabniki omogočijo nepooblaščen dostop do informacijskih sistemov, elektronske pošte, osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov. »Zato je izjemno pomembno preventivno ravnanje, torej predno pride do napada. Med preventivne aktivnosti sodijo skeniranja ranljivosti, vdorno testiranje, izobraževanje zaposlenih glede ravnanja s podatki in gesli ter vsesplošna skrb za digitalni odtis,« izpostavlja Dalibor Vukovič, strokovnjak Telekoma Slovenije za kibernetsko varnost in etični heker.

Pomen mednarodnega sodelovanja za zagotavljanje varnosti

Tveganja na področju kibernetske varnosti še povečujejo spremenjene globalne razmere, zato strokovnjaki Telekoma Slovenije ob pomoči sodobne tehnologije varnostne dogodke 24 ur na dan in vse dni v letu podrobno spremljajo, analizirajo in ocenjujejo informacije, ki jih z različnih virov prejemajo glede potencialnih groženj. Na globalnem nivoju sodelujejo z različnimi organizacijami, sprejemajo dodatne ukrepe za povečevanje varnosti tako lastnih storitev kot storitev, ki jih zagotavljajo naročnikom, v stalni pripravljenosti je odzivna skupina za kibernetske incidente. »Vse naše aktivnosti so usmerjene v zagotavljanje najvišje stopnje varnosti, celovitosti, zanesljivosti in zaupnosti,« poudarja Rok Peršak.

Prednosti modela ničelnega zaupanja

K boljši kibernetski varnosti prispeva tudi zavezanost modelu ničelnega zaupanja. »Tovrstni model preverja vsako zahtevo za dostop do podatkov na način, kakor da izvira iz odprtega omrežja, torej potencialno tveganega okolja. Ničelno zaupanje nas uči, naj nikoli ne zaupamo in vedno preverimo ne glede na izvor zahteve ali vrsto vira, do katerega se dostopa. Če podjetje uporablja model ničelnega zaupanja, bo hitreje zaznalo grožnje kot sicer. S tem bo zasnovalo tudi boljši odziv ne glede na to, ali so grožnje posledica nepooblaščenega dostopa, zlonamerne komunikacije ali zastarele programske opreme. Model ničelnega zaupanja lahko pomaga tudi pri preprečevanju kršitev zasebnosti in omogoča boljši nadzor podatkovnih tokov,« pojasnjuje Vukovič.

Najpogostejši načini kibernetskih napadov

V letu 2022 so bili med najpogostejšimi načini kibernetskih napadov na posameznike ali podjetja in organizacije napadi z zlonamerno programsko opremo (črvi, trojanci ipd.) in izsiljevalskimi virusi (ransomware), ki jih napadalci žrtvi največkrat dostavijo s pomočjo spletnega ribarjenja (phishing) ali prek ranljivosti strojne in programske opreme. Prav tako so nepooblaščeni dostopi v elektronsko pošto in direktorske prevare še vedno priljubljen način napadalcev za preusmeritev plačil na svoje račune, stalnica so tudi napadi DDoS (porazdeljeno onemogočanje storitev) ter skeniranje omrežij in iskanje varnostnih ranljivosti. Čedalje večji poudarek je na tveganjih v povezavi z dobavno verigo.

Kaj lahko za svojo kibernetsko zaščito stori vsak sam?

·    Dvakrat premislite, predno obiščete spletne strani z dvomljivo vsebino in varnostjo. To so običajno spletna mesta z izjemno atraktivno ponudbo, ki se ji človek težko upre, vendar gre večinoma za prevaro in zbiranje podatkov o vaših plačilnih karticah in geslih.

·   Pri spletnem nakupovanju osebne podatke vpisujte samo na tiste spletne strani, ki jim popolnoma zaupate. Še posebej bodite previdni pri vpisu podatkov o plačilnih karticah.

·        Za različne spletne dostope uporabljajte različna in močna gesla, dolžine vsaj 12, še bolje pa 16 znakov. Gesla varno shranite, pri tem vam je lahko v pomoč uporaba posebnega programa za upravljanje z gesli. Kjer vam storitev to omogoča, vklopite večfaktorsko avtentikacijo.

·     Elektronska pošta je zelo priljubljen »ribnik«, v katerem napadalci lovijo žrtve s t. i. phishing sporočili. Bodite zelo pozorni na pošiljatelja e-poštnih sporočil in na njegov e-naslov. V e-sporočilih neznanih pošiljateljev ne sledite povezavam (lahko so skrite v grafikah) in ne odpirajte priponk, predvsem pa ne vpisujte svojih osebnih podatkov, gesel ali številk plačilnih kartic, saj jih ponudniki storitev ne zbirajo na takšne načine.

·   Na svojem mobitelu, računalniku in drugi napravi, s katero dostopate do spleta, vključite varnostno preverjanje spletnih strani z uporabo storitev, kot sta Varen splet ali Varen poslovni splet Telekoma Slovenije, ki bistveno zmanjšata možnost vdora v vaše naprave (računalnik, mobitel, naprave interneta stvari …).

Storite to, da vam bo telefon še dolgo zvesto služil

Pametni telefoni so dragocene naprave, zato velja biti nadvse pronicljiv pri izboru in nato izredno pazljiv med rokovanjem. Kaj še lahko storite, da vam bo verno služil čim dlje?

Skrb za pametni telefon se začne med odločanjem za svoj naslednji model, pri čemer je pomembna kakovost izdelave in povečana odpornost ohišja. Huawei je že velikokrat dokazal, da obvlada natančno in kakovostno izdelavo, ta odlika pa krasi tudi nove modele. Vodilni pametni telefon Huawei Mate 50 Pro se ponaša s povečano odpornostjo na vodo in prah po standardu IP68, medtem ko je kakovost izredno tankega ohišja modelov srednjega razreda Huawei nova 10 in nova 10 SE nesporna in vidna že na prvi pogled (in dotik). Kljub temu, da se ne ponašata s povečano odpornostjo, bosta preživela marsikaj. A kot vemo, po toči nima smisla zvoniti. Ohišje je lahko še tako trdno in utrjeno steklo zaslona še tako napredno, a kaj, ko nesreča nikoli ne počiva. Telefon pade z zaslonom navzdol na površino, iz katere štrli ostra kovinska konica. Bližnjega srečanja z njo nobeden ne bo preživel popolnoma brez poškodb. To ne pomeni, da razen upati, da nesreča nikoli ne pride, ne morete narediti ničesar.

Med odločanjem za nov telefon je dobro preveriti ponudbo ovitkov, etuijev, torbic in zaščitnih folij zanj. Torbice ga ščitijo med prenašanjem, a ne tudi med uporabo, ko vam ravno tako lahko pade iz rok. Obvezno ga oblecite v ovitek, ki dobro ščiti hrbtišče in malo manj zaslon. A še vedno bolje, kot če ga ni. Večina naredi okoli zaslona manjši rob, ki v primeru padca prepreči neposredni stik s površino. Še nekoliko bolje varujejo telefon etuiji. Ti ga popolnoma »objamejo« in ščitijo iz vseh strani. Pomembna je še kakovost ovitka ali etuija in materiali. Mehkejši, kot so usnje, silikon ali guma, so boljši, saj absorbirajo del energije trka in posredno ščitijo elektroniko pred poškodbami zaradi nenadnih pojemkov hitrosti.

Zaslon je z naskokom najbolj »krhka« komponenta pametnega telefona in hkrati razmeroma draga za zamenjavo. Huawei sicer uporablja izredno napredno utrjeno steklo, a kljub temu ni odveč, če nanj nalepite zaščitno folijo. Ta dodatno ščiti zaslon pred razbitjem in tudi proti praskam, ki lahko nastanejo med uporabo. Cena zaščitne folije znaša le delček cene menjave zaslona in če poči ali je na njej preprosto preveč prask, jo vedno lahko zamenjate z novo. Ko se odločate za ovitke in za etuije, pazite na to, da so namenjene vašemu modelu telefona. Univerzalnih se raje izogibajte.

Voda je naslednja velika sovražnica pametnih telefonov. Vsi, tudi tisti modeli, ki se ne ponašajo s povečano odpornostjo po standardu IP, preživijo kapljico ali dve. A ne nujno tudi padca v vodo. Če vaš telefon nudi povečano odpornost ali je ne, ni napak, da ga v poletnih mesecih ob in na vodi hranite v vodotesnem ovitku. Morda celo takšnem, ki dovoli podvodno fotografiranje. Kaj pa, če kljub pazljivosti pade v vodo. Takrat morate biti hitri in ga čim hitreje potegniti na suho. Nato ga ugasnite, obrišite z mehko krpo, nikoli s toplim zrakom fena in za vsaj 48 ur zaprite v vrečko z rižem. Šele potem ga prižgite in upajte, da je preživel.

Za zadnjo nevarnost pa ne obstaja pripomoček. Visoka temperatura je sovražnica vsake elektronike. Telefona zato nikoli ne puščajte na soncu, še posebej ne na armaturni plošči avtomobila. Dajte ga v senco, ali če so razmere res »slabe«, ga raje ugasnite. Večina se bo v primeru pregretja ugasnila sama. Če se vam to zgodi, potem počakajte, da se ohišje ohladi, predno ga skušate ponovno prižgati. Telefon vam bo hvaležen!

V ljubljanski Operi premierna uprizoritev Verdijeve opere Trubadur

Ljubljana, 21. 3. 2023 - V SNG Opera in balet bo v četrtek premiera znamenite opere Giuseppeja Verdija Trubadur, ki jo bo režirala Yulia Roschina, dirigentska palica pa bo v rokah dirigenta Roberta Gianoli iz Italije. V operi v štirih dejanjih bodo v premierni postavitvi nastopili prvak opere Branko Robinšak, Monika Bohinec, Elvira Hasanagić in Jure Počkaj.

Umetniški direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik je dejal, da ga veseli, da znova gostijo italijanskega dirigenta Roberta Gianolo, ki je v sezoni 2021/2022 v ljubljanski Operi debitiral z opero Capuleti in Monteg. Veseli ga tudi, da je povabilo k sodelovanju sprejela Yulia Roschina in s svojo ekipo podala poseben pogled na Trubadurja, navdušen pa je tudi nad tem, da bo na odru nastopil tenorist Branko Robinšak, ki letos praznuje 40-letnico umetniškega delovanja. 

VIDEO  

Yulia Roschina, ki je v operi debutirala leta 2016 z režijo Mozartove Figarove svatbe, je povedala, da jo je tokratno povabilo Hribernika spomnilo, kako rada ima opero. Zgodbo Trubadurja je podoživela zelo globoko, prek arhetipov in močne simbolike, ki se v operi kaže v dramatičnih in tragičnih elementih. Dogajalni prostor je postavila na ruševine nekdanjega svetišča, poseben pomen pa je pripisala tudi Luni kot nosilki ženskega načela ter s tem vsega intimnega, mističnega, nezavednega in iracionalnega.

Zgodba je po režiserkinih besedah dvojna: na eni strani je maščevanje, katerega nosilca sta grof Luna in Azucena, na drugi pa svetloba in ljubezen, ki ju pooseblja lik Leonore. Obenem je režiserka opozorila na ime Azucena, ki je špansko ime za lilijo. Njeni številni simbolni pomeni so bili tudi navdih za Verdija. Ta je povod za tragedijo umestil v preteklost, ko so na grmadi sežgali Azucenino mamo.

Dirigent Roberto Gianola je povedal, da ima Verdija v krvi oziroma da ga čuti v sebi in da mu vsakič, ko ga sliši, povrne moči. Pri tokratnem sodelovanju pa je bil vesel priložnosti sodelovanja z jubilantom Robinšakom in dvema rahlo drugačnima, a zelo dobrima sestavoma pevcev.

Za koreografijo je poskrbela Ana Pandur, za katero je to prvo sodelovanje z opero nasploh. Pri zgodbi jo je zanimalo ozadje za maščevanje, ki izvira iz travm, ki nekatere izvirajo iz otroštva, nekatere pa se prenašajo skozi generacije in se manifestirajo v maščevanjih.

V premierni postavitvi bodo nastopali Branko Robinšak, Monika Bohinec k.g., Elvira Hasanagić k.g. in Jure Počkaj k.g.. Monika Bohinec, ki igra Azuceno, je spomnila, da je minilo že 12 let od njene zadnje vloge v ljubljanski Operi, ko je upodabljala Suzuki. Tokratna vloga po njenih besedah predstavljala velik izziv za mezzosopranski glas, saj gre vse od altovskih do zelo visokih sopranskih tonov. S tem je Verdi opisal notranje travmatično doživljanje Azucene.

Elvira Hasanagić (Leonora) se je strinjala z Moniko Bohinec, da je Verdi mojstrsko oblikoval glasove likov glede na njihovo doživljanje. Tako so v njeni vlogi zajeti toni, ki simbolizirajo mehkobo, ljubezen ter naivnost in iskrenost, ki Leonoro "na koncu nese".

Za Robinšaka (Manrico) je to ena najljubših vlog. V nedavnem intervjuju za STA je dejal: "Ponoven študij Trubadurja bi z veseljem poimenoval nedokončana simfonija; vedno najdeš še nekaj novega, vedno najdeš tisto osnovno Verdijevo genialnost. Verdijeva genialnost je pač v tem, da diši po padski zemlji in njeni elementarnosti." Grofa Luno igra Jure Počkaj. Kot je dejal, je počaščen, da je lahko del te zasedbe.

Dramaturginji sta Yulia Roschina in Ana Pandur, scenografinja Vasilija Fišer, kostumografinja Belinda Radulović.

V Cankarjevem domu bo koncert Dominika Bagole Balladera z gosti

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v nedeljo 16. aprila, ob 19.30 krasen koncert Dominika Bagole Balladera z gosti. Glasbeni večer "vodilnega domačega klavirskega kantavtorja”, kakor ga je za oddajo Izštekani leta 2021 napovedal legendarni radijski voditelj Jure Longyka, bo slavje in praznovanje ob izidu njegovega tretjega albuma Neon Srce, ki se spogleduje z glasbo najbolj ustvarjalnih osemdesetih.

BALLADERO

Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, “vodilnega domačega klavirskega kantavtorja”, kakor ga je za oddajo Izštekani leta 2021 napovedal legendarni radijski voditelj Jure Longyka. Balladero z unikatnim avtorskim stilom že desetletje uspešno združuje navdihujoči klavirski indie-pop, udarne rokovske rife in prefinjene klavirske balade. Njegove skladbe odlikujejo tudi odlična besedila, ki se dotikajo tako osebno-izpovednih kot tudi družbeno-kritičnih tematik.

Po dveh izvrstno sprejetih dolgometražnih albumih Club Deuce in Perfect You (izbran za ploščo leta 2016 po izboru portal 24ur.com) je plodoviti in vsestranski ustvarjalec izdal svoj dolgo pričakovani tretji studijski album (Neon Srce). Album namenoma nosi zelo kontrasten naslov in je tudi zvočno zelo razgiban. Neon kot energija in element svetlobe, bleščavosti, razsvetljenosti, tudi privlačnosti, srce pa kot emocija in tisto, kar je osnovni gradnik vse umetnosti, glasbe in čutnega ustvarjanja nasploh. Posebnost tega albuma je, da je nastajal v precej daljšem obdobju kot njegova predhodnika, v različnih studijih od Slovenije, do Münchna, Berlina in Miamija.

Nov album je nastajal v sodelovanju s številnimi vrhunskimi producenti, pod večino skladb pa se je produkcijsko znova podpisal nemški glasbeni superkategornik Uwe Bossert, član svetovno znane skupine Reamonn. Mednarodno zasedbo na albumu ob številnih izvrstnih domačih glasbenikih dopolnjujeta italijanski kitarski virtuoz Lorenzo Corti in Ash Soan, »najbolj prodajani« studijski bobnar Velike Britanije, ki je sodeloval z zvenečimi imeni svetovne glasbene scene kot so Adele, Dua Lipa, Sam Smith, Tori Amos, Joss Stone in drugi. Napoved težko pričakovanega novega albuma je Balladero

začel že z novo izdanimi singli (Drugačen svet, Najina, Potujem, Marelice in Toplo) prav danes pa uradno premiero doživlja še pesem Verjet. Medtem iz radijskih postaj še vedno odmevajo tudi najbolj predvajana skladba leta 2016 na Valu 202 - Zlati časi ter druge Balladerove klasike kot sta Le bdi in Če bi v duetu z Jadranko Juras.

Balladero je tudi odrsko prekaljeni ustvarjalec. V desetletju ustvarjanja je nastopil na številnih vidnejših festivalskih, klubskih in drugih odrih. Ob nastopih v Nemčiji in Švici je že leta 2012 nastopil s samostojnim koncertom na berlinski Alex tv. Kot osrednji gost slovenskega mladinskega orkestra je na 68. Festivalu Ljubljana predstavil presek svojega glasbenega ustvarjanja, še isto leto se je kot avtor in izvajalec uvrstil tudi v finale slovenske popevke. Še posebej pa velja izpostaviti nastop na minulem

“žlahtnem izboru” izštekanih ustvarjalcev, z razprodanim koncertom Izštekanih10 v Kino Šiška. Je tudi prejemnik MTV Adria nagrade in polfinalist tekmovanja International Songwriting Competition.