Volčji Potok, 17.4.2023 - Kot radi rečemo, se prava pomlad začne s tulipani. Sijoči cvetovi mavričnih
barv in različnih oblik so nekaj, kar očara in vedno znova pritegne. V pomladi
raznolikost tulipanov nima para. Kako različni so, bodo obiskovalci spoznali na
sprehodu mimo 350 različnih sort, ki so označene ob programski poti. Spet druge
bodo očarale velike grede, ki spominjajo na polja tulipanov z nizozemskih
razglednic.
V parku cvetijo poljane narcis, ki jih boste srečali na vsakem koraku.
Poleg narcis smo zasadili tudi drugo spomladi cvetoče cvetje, ki s svojimi
barvami oživi grede po parku. V aprilu cvetijo tudi čudovite okrasne češnje in
magnolije. Proti koncu aprila zacvetijo prvi rododendroni.
Z novega razglednega stolpa se vam bo odprl pogled
na grede tulipanov in širšo okolico Arboretuma Volčji Potok.
Pri pristavi bo letošnji prvomajski obisk parka poleg
tulipanov popestril tudi sejem domače in umetnostne obrti, ki bo
ponujal raznolike mojstrsko izdelane predmete.
V času Spomladanske razstave cvetja in tulipanov Arboretum
Volčji Potok razpisuje foto natečaj, katerega rdeča nit so tulipani v
Arboretumu.
Obiskovalci se lahko osvežijo in posladkajo v Kavarni
Arboretum. Od 15. aprila do 2. maja bo na voljo dodatna gostinska
ponudba z različnimi kosili.
Park je odprt vsak dan od 8. do 20. ure – tudi med
vikendi in prazniki. Priporočamo nakup dnevnih vstopnic prek spleta,
kjer prejmete 10 % popust.
Na dogodku, ki bo
potekal v torek, 18. aprila 2023 od 17.
ure naprej v Festivalni dvorani v Ljubljani se bo predstavilo 28
vrhunski vinarjev iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Vsak bo
obiskovalcem ponudili po tri najboljša vina iz svoje kleti. Poleg tega boste
lahko svoje brbončice razvajali z vrhunsko štajersko kulinariko, ušesa in dušo
pa bo ves večer božal izvrsten glasbeni program.
Cilj projekta Best of
Štajerska je ustvariti izvrsten tradicionalni dogodek in kanal skupnega
komuniciranja štajerskih vinskih in kulinaričnih doživetij ter predstaviti
Štajersko Slovenijo kot vrhunsko vinsko destinacijo ter tako privabiti še več
domačih in tujih gostov.
»Dolgo je tlela želja, da se s skupnim nastopom,
združeni, Štajerci predstavimo v Ljubljani. S tistim najboljšim, kar prihaja iz
vinogradov, ujetih v sonce, kjer se s srčnostjo pridelujejo najboljša vina
Štajerske. Štajerske, ki je že iz davne zgodovine veljala za eno izmed
najboljših vinskih lokacij,« sta o ideji in začetkih projekta povedala
Natalija in Borut Cvetko, pobudnika in organizatorja projekta.
Skoraj trideset vrhunskih mojstrov te žlahtne kapljice,
katerih vinogradi imajo domicil v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija, vam bo
tokrat predstavilo vrhunce svojega dela, družinske tradicije generacij in
znanja, ki ga srkajo iz vsega sveta. Njihovo poslanstvo je, da ga lahko
predstavijo obiskovalcem festivala, ga ponosno natočijo v kozarce in še enkrat
več dokažejo, zakaj njihova Štajerska kapljica po pravici sodi v sam vrh.
Slovenski, evropski in svetovni.
Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija največji v Sloveniji Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji in hkrati eden
izmed najbolj razgibanih ter slikovitih vinorodnih okolišev, ki obsega več kot
6. 000 hektarjev zelo razgibane pokrajine s strminami v Halozah, terasami v
Ljutomersko-Ormoških goricah ter Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spuščajo
v Panonsko nižino. Poleg tega pa kraljuje tu še Maribor, ki se lahko pohvali z
vinogradom sredi mesta in najstarejšo trto na svetu – žametovko oziroma modro
kavčino, ki ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja.
Štajerska Slovenija vinskim navdušencem ponuja veliko
možnosti za odkrivanje in raziskovanje. Različna tla in mikroklimatski pogoji v
različnih podokoliših omogočajo pridelavo različnih vrst vin, ki se ponašajo s
svojimi edinstvenimi značilnostmi in okusi. Štajerska Slovenija je zagotovo
vredna obiska za vsakogar, ki se želi poglobiti v čudoviti svet vina.
Na festivalu 28 vrhunskih štajerskih vinarjev Festival Best of Štajerska bo odlična priložnost za spoznavanje
izjemnih štajerskih vin in kulinarike ter za doživetje turističnih atrakcij
Štajerske Slovenije. Na dogodku se bo predstavilo 28 vrhunskih vinogradnikov: Radgonske
gorice, Hiša vin Emino, Puklavec Family Wines, Vinogradništvo Cvitanič, Vina
Fleisinger, Steyer vina, Vina Mramor, Meranovo - FKBV Maribor, Familija Estate,
Verus vino, Vino Leber, Vinogradništvo Mulec, Dveri-Pax, Vino Krajnc, Vinarstvo
Hafner, Vino Valdhuber, Vina Falot, Vina Maro, Meum Winery, Vino Jarc, Frešer
vino, Vinarstvo Toplak, Ptujska klet, Vino Mukenauer, Kobal vina, Vino Kušter
ter Vinag 1847 in Zlati Grič.
Brez odlične kulinarike in vrhunske glasbe ne gre Del festivala bo seveda tudi Štajerska kulinarika. S svojo pohorsko šunko
bo naše brbončice razvajal Filip Flisar, nekdanji svetovni prvak v smučarskem
krosu, ki se je po zaključeni karieri lotil prav posebnih poslovnih izzivov in
nam tik pred velikonočnimi prazniki letos prestavil svoje odlične Pohorske
šunke. Sedaj bodo za pokušino na voljo tudi na našem festivalu in stregel ne bo
nihče drug kot sam Filip. Štajersko kulinariko malo drugače pa bodo predstavili
kuharski mojstri iz mariborske restavracije Bro'Sis, kjer ustvarjajo neverjetne
fuzije okusov iz lokalnih in sezonskih sestavin.
Za glasbeno kuliso večera pa bosta poskrbela Karin Zemljič
in Mate Bro iz Dua Okustični.
Festival Best of
Štajerska je zagotovo priložnost za vse, ki si želite spoznati najboljše
štajerske vinarje, okusiti njihova vrhunska vina ter uživati v bogati kulturni
in kulinarični ponudbi.
Mengeš, 13.4.2023 - Magic
Aleksander, čarodej nove generacije in svetovnega formata, je izpolnil svojo
obljubo, saj je na slavnostni premieri svojega čarovniškega šova Iluzija v Špas teatru več kot prepričal
in navdušil gledalce, jih pustil brez besed, ter na koncu v zahvalo za svoje
odlične trike dobil stoječe ovacije.
Celjan star 28 let ima za sabo preko 1000 nastopov v 15.
državah in 3 mednarodne nagrade, je kot čarodej dokazal, da lahko tudi pri nas
imamo čarovniški šov, ki ga Slovenija še ni doživela. MagicAleksander je
skupaj s soavtorjem in režiserjem ŽigoFlajnikom ustvaril šov, kjer
prestopa meje, izvaja senzacije, šokira, obrne svet na glavo in vas pusti
široko odprtih oči. "Največje zadoščenje čarodej dobi, ko so gledalci
navdušeni. Izredno vesel sem, da se je prava čarovnija v Špasu dotaknila vseh
gledalcev, ki so zagrizeno sodelovali od začetka do konca, od prvega do
zadnjega čarovniškega trika. Priznam, da sem imel čisto malo treme pred
premiero, a je bila trema popolnoma odveč, vsi triki pa so uspeli in poželi
aplavze, za kar sem najbolj vesel in hvaležen, saj je to za šov Iluzija lepa
popotnica za naprej. Res se veselim, da bom lahko vsem pokazal, kaj sem toliko
časa ustvarjal in pripravljal." je priznal Magic Aleksander, ki je nase
opozoril tudi v šovih Slovenija ima talent, Supertalent Hrvaške in Britain's Got
Talent na BBC-ju.
Nad novo, resnično magično komedijo Iluzija, ki je
prepletena s čarovnijo in osebnimi zgodbami mladega čarodeja, je navdušena tudi
Urška Alič, direktorica Špas teatra,
ki jo je čarovniški mojster v hipu prepričal: "Na Špasovem odru smo počeli
že vse - smejali smo se, plesali, peli, govorili v verzih, skakali, jokali,
telovadili … le čarali še nismo! Navdušenje gledalcev je dovolj zgovorna
pohvala, saj ni besed, ki bi opisale to, kar smo videli in doživeli v Iluziji.
Če ste mislili, da je to predstava za otroke, ste se pošteno zmotili. Vsi
odrasli smo ostali odprtih ust, sama sem videla predstavo že nekajkrat, pa se
vsakič znova še vedno čudim - Kako za vraga mu je to uspelo narediti? ( smeh)
Premiera je bila uspešna, zdaj pa bo Magic Aleksander s svojimi triki čaral
dalje na ponovitvah, kjer bodo ljudje sami lahko videli nemogoče in doživeli,
česar še niso, in se hkrati zabavali," je ponosno povedala večkrat
nagrajena producentka in Špasna direktorica.
V Mengšu so se čarovniji večera prepustili tudi znani
obrazi, nekateri so bili celo izbrani, da sodelujejo v čarovniških trikih: Maja
Martina Merljak, Matej Zemljič, Tijana Zinajić, Tomaž in SamoKozlevčar, Jan
Bučar, Gregor Podričnik, LucijaĆirović, Jure Matjažič, Alenka Bikar, Ana
Ribič, prvi soprog Slovenije Aleš Musar in drugi. "Jaz sem skoraj padla s
stola in samo gledala! Ves čas sem v glavi tuhtala, kako je izvedel ta in oni
trik, a nisem prišla do zaključka. Vsa čast Aleksandru za tako odličen
čarovniški šov," je po predstavi priznala igralka Maja Martina Merljak,
znana režiserka Tijana Zinajić pa dodala: "Res sem bila presenečena, kako
je Magic Aleksander izvajal trik za trikom in nas vse v dvorani pustil brez
besed. Kaj tako unikatnega in zanimivega na slovenskih odrih še nisem videla.
Ta šov je treba videti, da se na lastne oči prepričaš, kako Aleksander iz
minute v minute skrbi za napetost, smeh in pravo čarovnijo. Res
priporočam!"
Iluzija je čarovniški šov za vse generacije, kjer se
dogajajo triki s kartami, branje misli, napovedi, teleportacije, izginotja in
velika presenečenja.
Ljubljana, 4.
april – Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri
prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja
pravica« po petih letih javne razprave nadaljujejo pot do volivcev in volivk. Zato
so v Državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov za vložitev
predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon pod
določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si
tega neomajno želijo. Velika podpora javnosti v raziskavah 2022. Možnost
zlorabe je nična.
Sodelujoči na novinarski konferenci. Foto: Sašo Radej
Velika večina
ljudi si želi lahke smrti in soglaša, da je to smrt, ki jo spremlja kar najmanj
trpljenja. Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko
nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati
niti medicinska oskrba, niti paliativna oskrba, ki sta sicer uspešni v večini
primerov. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja
je v takih primerih lahko rešitev.
Uveljavitev pravice z omejitvami za
določene skupine
Predlog ZPPKŽ
ureja možnost pomoči v skrajni stiski in uzakonja pravico vseh polnoletnih,
obvezno zavarovanih oseb v Republiki Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo
upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji
zaprosijo družbo za pomoč pri izvedbi svoje odločitve in dostojanstveno
zaključijo svoje življenje. Zakon izključuje to možnost za otroke oz. osebe
mlajše od 18 let, za osebe, ki nimajo fizioloških razlogov trpljenja, za osebe
z depresijo, ki je duševna motnja. Prav tako pravice do pomoči pri
prostovoljnem končanju življenja nimajo osebe, ki trpijo zaradi naveličanosti
življenja, osebe, ki niso same sposobne odločati o sebi ali sorodniki za
svojega svojca, nihče za nekoga drugega.
VIDEO - Konkretna vprašanja novinark.
Tri četrtine vprašanih podpira uzakonitev
Raziskava Slovensko javno mnenje 2022 kaže, da je
leta 2009 evtanazijo ocenilo za sprejemljivo 60% vprašanih, leta 2022 pa že
74%. Zelo podobno številko je dala javnomnenjska raziskava Ninamedie v maju
2022, ko je 76,5% vprašanih podprlo uzakonitev možnosti, da ljudje, ki želijo
končati svoje nevzdržno trpljenje, dobijo pomoč pri samousmrtitvi. Ta široka
podpora je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo
od politične in svetovnonazorske usmeritve. Zato se kaže kot povezovalna.
Dejanska možnost zlorabe je nična
Zakon zagotavlja družbeni nadzor in
najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami.
Zakon tudi določa
stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja
sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti zdravljenja in po pogovoru z lečečim
ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter
drugimi strokovnjaki. Pomembno je poudariti, da gre pri pomoči za prostovoljno
končanje življenje za izjemen, zelo redek primer, ko se posameznik odloči za
takšno ukrepanje. Po primerjalnih izračunih bi se za takšno izbiro pri nas
odločilo okoli 30 oseb na leto. V nobeni državi, ki ima zakonsko urejeno PPKŽ,
še ni bilo sodno potrjene zlorabe. Prav pravno neurejene razmere odpirajo
možnosti za različne zlorabe.
VIDEO - Posnetek celotne novinarske konference.
Nihče ni prikrajšan za pravice, ki jih že
ima
ZPPKŽ nikomur
ničesar ne jemlje. Vse pravice, ki jih imajo pacienti sedaj,
ostajajo. Zakon zgolj daje pravico in možnost tistim, ki bi se želeli
odločiti za takšno pot, da to storijo na etičen način, dostojanstveno in v skladu
s postopkom, ki ga zakon določa. Prav vsem pa zakon daje zavest, da bodo lahko
svobodno odločali o svojem koncu, ki bo tak, za kakršnega se bodo sami
odločili.
Pravica do
končanja življenja je integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi
svoje življenje v skladu s svojimi ideali in prepričanji. Pomembno pa je, ne
glede na način, ki ga bolnik izbere, da se osebi zagotovi ustrezna oskrba na
koncu življenja, vključno z zdravstveno nego, duhovno podporo, psihološko
pomočjo in lajšanjem bolečin.
Na spletni strani bodo
ob začetku zbiranja podpisov objavljena tudi navodila, kje in kako oddati svoj
podpis podpore zakonu, ki ga bodo pobudniki vložili s 5.000 zbranimi podpisi.
Anita Caruso, nova predsednica Srebrne niti, je
opozorila na stiske, ki jih starejši trpijo zaradi osamljenosti,
socialne izključenosti, zdravstvene ogroženosti, neprimernega bivanjskega
okolja, nasilja, različnih oblik diskriminacij in strahu pred negotovo
prihodnostjo ter pojasnila aktivnosti, s katerimi v združenju odgovarjajo na
tovrstne stiske. Napovedala je, da
bo predlog zakona PPKŽ še isti dan posredovala Državnemu zboru, s
pozivom na čim prejšnji datum pričetka zbiranja podpisov.
Avtorji predloga zakona ob javni
predstavitvi na kratko sporočajo:
Andrej Pleterski: »Pripravljenost odločevalcev, da sprejmejo ZPPKŽ,
je odvisna od izpričane množičnosti državljanske podpore zakonu. To je
državljanski zakon za državljanke in državljane, pomemben bo vsak podpis«.
Dušan Keber: »Ne gre za to, da argumenti, ki
nasprotujejo pomoči pri končanju življenja, ne bi bili tehtni; gre za to, da
ima pravica izbire večjo težo«.
Brigita Skela
Savič: »Namen ZPPKŽ
ni nadomestilo za slabo delujočo paliativno oskrbo v Sloveniji, temveč zakon
razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni
osebi. Paliativna oskrba in ZPPKŽ se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj
zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe in ni alternativa zanjo.
Igor Pribac: «Pomoč pri končanju življenja je
zadnje sredstvo blaženja trpljenja. Blagodejno je že zavedanje, da ti je ta
pomoč na voljo.«
Luka Mišič: »Posameznikovo zasebno avtonomijo oziroma
njegovo sposobnost odločanja o sebi moramo spoštovati od trenutka pridobitve
poslovne sposobnosti vse do smrti, s tem pa tudi za primer odločanja o predčasnem
končanju življenja."