Komelj, Avstrija, 21. 7. 2024 – Ob 45. spominskem pohodu na Komelj v Avstriji je pri spomeniku potekala spominska slovesnost v spomin na padle borce Domnove čete in žrtvam nacističnega nasilja v pliberški okolici. Prizadevanja prirediteljev je podprla množična udeležba iz Slovenije. Med drugim tudi delegacija Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija, ki jo je vodil predsednik Matjaž Špat. Članice in člani že več kot 30 let uspešno sodelujejo in prijateljujejo z Zvezo slovenskih žena in Zvezo koroških partizanov iz Celovca.
V imenu Taboriščnega odbora Ravensbruck
sta k spomeniku položila venec Vera Košuta, vodja skupine Nova gorica in Matjaž
Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbruck.
Samo iz Nove gorice se je zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljalo 27 udeleženk in ko je avtobus preko Ljubljana pripeljal do Tržiča je bil poln. Gre za tradicionalna vsakoletna srečanja bivših internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, ter njihovih svojcev in prijateljev iz Slovenije z našimi koroškimi rojakinjami po različnih krajih avstrijske Koroške.
Matjaž Špat,
predsednik Taboriščnega odbora Ravensbruck je povedal, da so ta srečanja, ki so
namenjena tudi mladim že več kot tri desetletja obnavljajo in potrjujejo
spominske vezi, ki so se stkale med vojno med taboriščnicami z obeh strani
Karavank v različnih nacističnih taboriščih in tkejo stike naprej med njihovimi
potomci.
Slavnostni
spored 45. pohoda na Komelj se je začel z minuto molka za Branka Koletnika,
Valerijo Skrinjar-Tvrz, ki je pred dvema letoma bila slavnostna govornica na
Komlju, ter za dolgoletna funkcionarja Zveze koroških partizanov, Tatjano
Feinig in Andreja Moharja. Tajnik ZKP Nikolaj Orasche je moderiral in poudaril
pomen krajev spomina v današnjem času.
Pred
občinstvo je stopil tudi 15-letni član delegacije Zveze borcev Radlje Teo
Škratek. Med drugim je recitiral pokojno partizansko učiteljico in pisateljico
Valerijo Skrinjar-Tvrz, sicer pa dejal, da se naj bi prav mladi upirali
desničarski propagandi.
V kulturnem
sporedu so sodelovali godba „Zabukovica“ iz Žalca-Griže ter združena zbora
„Mežiški knapi“ in Moški pevski zbor Foltej Hartmann
Spoštovane tovarišice in tovariši,
dragi prijatelji, spoštovani visoki gostje!
V veliko čast mi je, da danes
spregovorim na vsakoletni spominski slovesnosti
na Komelju, da počastimo spomin na tragični dogodek zverinsko pobitih borcev
Domnove čete ter se poklonimo 12-tim žrtvam za svobodo.
Letos svečano praznujemo kar dva
jubileja, 45. spominski pohod in 80-letnico poboja Domnove čete pri Apovniku na
Komlju. Čeprav čas mineva in marsikaj spreminja, lahko tudi iz navedenega
dogodka potegnemo nekaj misli in spoznanj, ki kljub časovni odmaknjenosti niso
prav nič izgubile na svoji sporočilni vrednosti in imajo kaj povedati tudi
mlajšemu rodu, na tej in oni strani
Karavank, pa tudi širše.
Klic milijonov žrtev 2. svetovne
vojne je: »NE POZABITE NA NAS!«.
V Zvezi koroških partizanov in SPD
Edinost v Pliberku sta sledila klicu, da se organizira vsako leto pohod spomina
po poteh Donove čete in spomina zverinsko pobitih partizanov pri Apovniku na
Komelju.
05. avgusta 1980 leta je bil
organiziran I. pohod po poteh Domnove čete, udeležilo se je 35 pohodnikov.
Vsako leto je bilo več udeležencev pohoda. Vsako leto se je pohoda udeležilo
tudi več pohodnikov iz Slovenije in Hrvaške.
Letošnji pohod naj ponovno potrdi zamisel : »NAJ SE
NIKOLI VEČ NE PONOVIJO GROZOTE HITLERJEVEGA NACIZMA IN MUSOLINIJEVEGA FAŠIZMA«.
To pa še posebej v času, ko smo priča oživljanju NACIFAŠIZMA, ta miselnost spet
rovari v Evropi. Dogodke polpretekle zgodovine moramo stalno posredovati
mladim, da bodo sposobni ustvarjati pot miru in ne sovraštva ter vojn.
Preteklost pred 80-leti ne sme iz
spomina, dan, 12. oktober 1944, okrog
poldneva so nemški žandarji, deželna straža-Volkssturma med katerimi so
domačini poznali Haermanna Metnitza in enota 3. bataljona SS policijskega polka
iz Pliberka, skupaj sto mož, po
izdaji domačina, obkolili Apnikov dom, kjer je počivala Domnova četa, 15 borcev.
Domnova četa je vzdrževala zvezo med desnim bregom Drave in Svinško planino.
Napad je partizane presenetil in
povzročil trenutno zmedo, a z izredno odločnostjo nudil takojšen odpor. Položaj
domačije ni omogočal hiter umik v bližnji gozd in številčna premoč je
prevladala nad partizani. Pri preboju so imeli srečo le trije: Franc Golob iz
Mežice, Franc Jelen iz Maribora in Jurij Bojanović iz Banje Luke, ki je kot
prisilni delavec v Dravogradu na elektrarni pobegnil v partizane.
12 partizanov je končalo življenje v tem
neenakem boju. Nekaj jih je bilo mrtvih v boju od strelov, ranjene pa so
napadalci pometali v ogenj gorečega poslopja, kjer so zgoreli. To je bil zločin
brez primere. Za ta zločin do danes še nihče ni bil obsojen. Tudi za glavnega
akterja zločina se je na sodišču končalo neuspešno. Temu bi rekli zlizanost
sodne veje oblasti z aktualno oblastjo. Pravice Slovencev so grobo kršene in
tudi udeležba v partizanih ne šteje. Kljub temu, da je Avstrija na osnovi
koroških partizanov, dobila po vojni leta 1955 status ogrožene države s strani
Hitlerjeve Nemčije. Avstrija ima od takrat status nevtralne države, ki pa mora
spoštovati 7. člen pogodbe, da bo upoštevala slovensko manjšino v državi. Za uresničitev 7. člena pogodbe, v državi do sedaj ni bilo dovolj
politične volje. Koroški Slovenci upravičeno pričakujejo, da bodo upoštevana
dvojezičnost, slovenske šole in vrtci, na uradih slovenski jezik itd., skratka
dosledno upoštevanje 7. člena mednarodne pogodbe.
Iz tega bi se morali marsikaj
naučiti. Med drugim tudi to, kako nesmiselne so vojne. Vojna, ta neskončno krut
pojem človeške preteklosti, žal tudi sedanjosti, saj smo priča temu v Ukrajini,
Gazi, Sudanu in v drugih vojnih žariščih, ki povzroča na tisoče nedolžnih
žrtev. Kot vidimo se zgodovina ponavlja, mi pa smo slabi učenci, saj to dopuščamo.
Ne znamo ceniti največje vrednote, MIR. Na to vrednoto bi morali vsakodnevno
opozarjati in glasno vpiti MIR, MIR, ne pa biti tiho, češ saj se ne godi nam.
Sodoben fašizem se rojeva na podoben
način kot pred 2. svetovno vojno. Tudi takrat so bili voditelji izvoljeni in
ljudje so nasedli enaki retoriki kot je današnja, ki temelji na vzbujanju
strahu in na populizmu. Naša naloga je, da povemo kaj je FAŠIZEM, ki se
predstavlja kot, da ima drugačen obraz, v bistvu pa ustvarja nove krivice. NE
SMEMO BITI TIHO, ne smemo biti zgolj nemi opazovalci, pač pa moramo opozarjati
in preprečevati vsakršno krivico, ki se dogaja na svetu, pa naj gre za vojno,
lakoto, trpeče otroke ali kršenje človekovih pravic, ki vsebuje tudi »pravico do lastnega jezika«.
Koroški Slovenci ste skozi zgodovino
dokazali svojo trdoživost in predanost. Kot manjšina se soočate z mnogimi izzivi,
vendar ste ohranili svojo identiteto, jezik in kulturo. Vaša zgodovina je
prepletena z zgodbami poguma, vztrajnosti in boja za pravičnost. Zato je zelo
pomembno, da ohranjamo in spoštujemo vaš prispevek k naši skupni zgodovini in
identiteti. Zločin pri Apovniku na Komelju se je po vojni globoko vtisnil v
spomin Koroškim Slovencem in postal simbol trpljenja nacističnega režima.
Danes se ne spominjamo samo žrtev,
temveč hrabrosti, ki so jo partizani z žrtvovanjem pokazali v neenaki bitki.
Njihova ljubezen do svobode in pravičnosti je tesno prepletena z zgodbo
koroških Slovencev, saj so bili vsi skupaj del skupnosti, ki je kljubovala
nacističnemu nasilju in ohranjala UPANJE v najbolj temnih časih.
Ob tej priložnosti bi rad poudaril
pomen ohranjanja spomina na pretekle dogodke. Ne gre zgolj za zgodovino, temveč
za našo skupno zavest, našo odgovornost do prihodnjih generacij. Le z opominjanjem
in učenjem iz preteklosti lahko preprečimo, da bi se takšne tragedije kdaj ne ponovile.
Pomembno je, da se zavedamo, da so
vsi ti pogumni ljudje darovali življenja za svobodo nas vseh. Njihova dejanja
nas opozarjajo, da je človečnost močnejša od sovraštva, da je ljubezen do
bližnjega temelj vsake skupnosti h kateri moramo vsi stremeti.
Danes, ko smo zbrani na tem
zgodovinskem kraju, nas njihova zgodba opominja na pomen enotnosti in
solidarnosti. Spoštovanje te dediščine pomeni, da se zavedamo vrednot svobode,
pravičnosti in MIRU. To so temelji, na katerih moramo graditi našo prihodnost.
Naša zaveza in dolžnost je, da te
vrednote prenašamo na mlajšo generacijo. Da mladi spoznajo
zgodovino svojih prednikov, da razumejo težke preizkušnje, skozi katere so šli.
Naša naloga je, da jim o tem pripovedujemo, da bodo tudi sami z vso
odgovornostjo gradili prihodnost, ki bo temeljila na spoštovanju, solidarnosti,
prijateljstvu.
DVANAJST partizanov in mnogi drugi,
ki so se borili proti nacizmu, nam dajejo zgled, kako se upreti zlu in ohraniti
človečnost. Njihove zgodbe nas opominjajo, da se moramo nenehno boriti proti
krivicam in da moramo biti vedno pozorni na to, da varujemo in spoštujemo
človekove pravice.
Današnja svoboda je rezultat mnogih
žrtev in bojev. Naša naloga pa je, da to svobodo ohranjamo, negujemo in da se
borimo proti vsaki diskriminaciji in da utrjujemo sožitje ter prijateljstvo. To
bomo dosegali s skupnimi močmi, da se zgodovina
ne bo ponovila. Da bomo živeli v svetu, kjer bosta prevladovala MIR in
PRAVIČNOST.
Komelj, 21. 07. 2024 Marijan
Turičnik
VIDEO - Andrej Lampret župnik Pliberk 45. pohod na Komelj s spominsko slovesnostjo.
Maša na spominski slovesnosti ob 45. pohodu na Komelj se je pričela ob 12. uri. Daroval jo je župnik Andrej Lampret iz Pliberka. Imel je tako pridigo, ki jo redkokdaj slišimo, zato poglejte in poslušajte malo daljši odlomek.
