Slovenska delegacija se poklonila žrtvam holokavsta v Auschwitz-Birkenau #video

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in ministrica za kulturo Asta Vrečko sta se da 27. januarja 2025, udeležili spominske slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Slovesnosti so se udeležili tudi člani delegacije, med njimi dr. Janez Žmavc, predstavnik ukradenih otrok, ki so jih ločili od staršev in jih namestili v nemška prevzgojna taborišča ter Mira Lipičar, nekdanja taboriščnica. 

Predsednica Pirc Musar je ob tej priložnosti izrazila globoko sožalje vsem žrtvam holokavsta in poudarila pomen ohranjanja spomina na to tragično obdobje zgodovine.

"Holokavst je bil zločin proti človečnosti, ki ga ne smemo nikoli pozabiti saj je bilo v taborišče odpeljanih tudi okoli 2300 Slovencev, Judov in Romov " je poudarila predsednica Pirc Musar. "Naša dolžnost je, da se spominjamo žrtev in da se zavzemamo za svet, v katerem se takšne grozote ne bodo nikoli več ponovile."

Ministrica Astja Vrečko je poudarila, da je kultura spomina ključnega pomena za preprečevanje ponovitve tovrstnih zločinov. "Kultura spomina nam pomaga razumeti preteklost in se iz nje učiti," je dejala ministrica Vrečko. "Le tako lahko gradimo prihodnost, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva."

Dr. Janez Žmavc je spomnil na slovenske žrtve holokavsta in poudaril, da je treba o tej temi še naprej govoriti in izobraževati mlajše generacije. Gospa Mira Lipičar pa je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja pri ohranjanju spomina na holokavst in preprečevanju vseh oblik diskriminacije in sovraštva.

VIDEO

Kratek zgodovinski oris:

Auschwitz-Birkenau je bilo največje nacistično koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo med drugo svetovno vojno umorjenih več kot milijon ljudi, večinoma Judov. Taborišče je bilo simbol holokavsta, najbolj grozljivega zločina v zgodovini človeštva. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta je bil razglašen s strani Združenih narodov leta 2005 in se obeležuje vsako leto 27. januarja, na dan, ko so leta 1945 sovjetske sile osvobodile Auschwitz-Birkenau.

Slovenska delegacija se je s svojo udeležbo na slovesnosti poklonila vsem žrtvam holokavsta in izrazila svojo zavezanost k ohranjanju spomina na to tragično obdobje zgodovine.

Foto in video: UPRS

Nevenka Črešnar Pergar je častna konzulka na konzulatu Republike Južne Afrike

Ljubljana, 14. 1. 2025 – Sinoči je veleposlanik Republike Južne Afrike, s sedežem na Dunaju, pristojen za Slovenijo in tudi Slovaško, Rapulane Molekane, gostil povabljene ob ponovnem odprtju konzulata JAR v Ljubljani. Častna konzulka je Nevenka Črešnar Pergar. Gospodarske priložnosti in skupne vrednote obeh držav je slikovito izpostavil državni sektretar na MGTŠ Matevž Frangež.

Odnosi med Slovenijo in JAR so tradicionalno dobri. K temu je mnogo prispeval tudi gospodarstvenik in nekdanji častni konzul Janez Pergar, ki je svoje poslanstvo opravljal več kot 20 let. Po njegovi smrti leta 2023 konzularnega servisa v Ljubljani ni bilo več.

Nova častna konzulka Nevenka Črešnar Pergar je poznana in uveljavljena v poslovnem svetu doma in v tujini, z bogatimi izkušnjami članstva v nadzornih svetih domačih in tujih družb, pravnica, nekdaj tudi na pomembnih  položajih v javnem sektorju, še posebej pa jo odlikuje sposobnost povezovanja ljudi. Sam postopek za imenovanje častnih konzulov je dolgotrajen, traja več kot pol leta in je zelo podoben imenovanju veleposlanikov, Tudi kandidatov za mesto častnega konzula JAR je bilo več.

 

Črešnar Pergar je odlična poznavalka Republike Južne Afrike, njenega gospodarstva, turističnih zmogljivosti, ponudbe in priložnosti, kulture in umetnosti. Ob inavguracijskem nagovoru sta oba z veleposlanikom Molekanom prav te stične točke med državama tudi poudarila. Ob tem ni zanemarljivo, da je JAR najbolj razvita afriška država, Blagovna menjava med državama je v letu 2023 dosegla 81 mio EUR, kar Republiko Južno Afriko uvršča na 60. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi. Do vključno novembra 2024 pa je menjava znašala 71 mio evrov. Priložnosti se odpirajo v avtomobilski industriji, saj je JAR največja proizvajalka vozil na afriški celini. Že leta pomemben del blagovne menjave sloni na farmacevtski industriji, strojih in mehanskih napravah (skupaj skoraj 40 odstotkov menjave), sledijo gumarska industrija, električna strojna oprema, optični, fotografski in drugi finomehanski izdelki ter papir, karton in sorodni izdelki.

Državni sekretar Matevž Frangež je veleposlaniku Molekanu sporočil, da so za častno konzulko izbrali najbolj primerno osebo in izpostavil profesionalne kompetence in osebne lastnosti Črešnar Pergar. Izpostavil je tudi primerljivosti in raznolikosti med državama, ter tri naravne vrednosti oz. vrednote, ki nas povezujejo, voda, mir in čebele. Nova častna konzulka JAR je zagotovila, da si bo za dobre bilateralne odnose in dinamično medsebojno poslovanje intenzivno prizadevala.

Dogodka se je udeležo okoli 150 gostov diplomatske ravni, gospodarstvenikov in predstavnikov javnega sektorja,

www.sa-consulate.si                      

Čigavo je naše življenje, od Boga, Države, Cerkve…?

Ljubljana, 14. 1.2025 - Na odru Male Drame bo prva slovenska uprizoritev leta 2020 napisane drame znanega nemškega odvetnika in pisatelja Ferdinanda von Schiracha Bog v režiji Petra Petkovška bo premierno zaživela v petek, 17. januarja, ob 20.00 v Mali Drami. Obravnava aktualno vprašanje zdravniške pomoči pri umiranju.

Zato je po besedah ravnateljice Drame Vesne Jurca Tadel, prišla na oder ob pravem času, ker je tematika, ki jo v svoji drami obravnava von Schirach, trenutno tudi v slovenski družbi izjemno aktualna. Besedilo je po njenem mnenju še posebej dragoceno zato, ker se ne postavlja na nobeno stran, ampak poskuša tematiko osvetliti z vseh možnih vidikov.

Vznemirljiva in provokativna drama Bog  obravnava primer 78 letnega antagonista, ki želi svoje življenje zaključiti s pomočjo zdravnikov in s tem odpre pomembna vprašanja sodobne etike življenja: Komu pripada človekovo življenje? Lahko posameznik sam odloča o svoji smrti? Ali mu je pri tem družba dolžna pomagati? In še bolj konkretno, ali mu pri tem mora pomagati zdravnik? Schirach – mojster konverzacije in ubesedovanja etičnih dilem – filozofsko razpravo o smislu bivanja spretno zakodira v debato na temo samomora z zdravniško asistenco, trenutno aktualno tako v Nemčiji kot tudi v Sloveniji in drugod po svetu.

Režiser Peter Petkovšek razmišlja in se sprašuje: »Kaj za družbo pomeni uzakonjena evtanazija v takšni ali drugačni obliki? Gre za splošen napredek človeštva in civilizacijskih zmožnosti ali za moralno in pravno sporne postopke, ki kršijo zdravniške in druge etične nazore? Je prav ali ne, da družba nudi smrt kot legitimno ‘zdravljenje’ nekaterih oblik trpljenja ali naveličanja? In če jo nudi, ali so do nje upravičeni le tisti, ki neznosno in neozdravljivo trpijo, ali tudi vsi, ki se za to odločijo iz drugih na videz nerazumljivih razlogov, ne glede na siceršnje zdravstveno stanje ali starost? Vseh teh vprašanj se loti drama Bog v obliki etičnega posveta, na katerem se predstavijo različni vidiki in mnenja. Enostavnega ali absolutnega odgovora ni in hitro se zavemo, da se v resnici pogovarjamo o širših konceptih: kaj je to svobodna volja, kaj pomeni trpljenje, kako se meri vrednost življenja?«  Režiser tudi pove, da so poskušali dati večji poudarek protagonistu drame Richardu Gärtnerju, ki ga igra Ivo Ban, poleg tega je ob koncu z glasovanjem v igro vključeno tudi občinstvo.

Ivo Ban, ki se je igralski ekipi pridružil kot gost, je povedal, da je besedilo v gledališkem smislu fenomenalno. Ker ima sam le tri večje tekstovne bloke, se je sprva spraševal, kaj bo v igralskem smislu počel ves čas predstave, ko poteka zasedanje etičnega sveta, a kmalu je "dobil toliko zadolžitev", da morda lahko reče, da je je to ena njegovih bolj zahtevnih vlog.

Igralka Maša Derganc povedala, da je njena vloga pravzaprav vloga, ki uprizarja avtorja samega, kar jo je vzpodbudilo, da je raziskala njegovo življenje ter ugotovila, da gre za zelo kompleksen lik. Svoj lik je sicer opisala kot zelo pristranski, saj "zelo zavzeto opravlja svoje delo za svojega klienta". Igralec Saša Tabaković pa je med drugim izpostavil, da je vprašanje prostovoljnega končanja življenja aktualno predvsem v ekonomsko razvitejših državah.

Dramaturginja Eva Kraševec je poudarila, je želja protagonista, prosilca za predčasno smrt, zelo osebna in temelji na osebni izkušnji. Sam sicer ni bolan niti nima psihičnih težav. Ima pa za seboj težko izkušnjo počasnega in bolečega umiranja za rakom soproge Elisabeth, ki se je v najtežjem obdobju bolezni obrnila na zdravnike, naj ji pomagajo umreti, a njene prošnje niso uslišali. Sam želi najti pot, kako to pravico omogočiti zase in tudi širše, za vse ljudi. Von Schirach je tako dramo postavil v polje filozofije eksistencializma. Zanima ga predvsem, ali ima človek pravico, da se odloča o lastni smrti. Od tod tudi pomenljivi naslov igre Bog. Igralec Saša Tabaković pa je med drugim izpostavil, da je vprašanje prostovoljnega končanja življenja aktualno predvsem v ekonomsko razvitejših državah.

Igralec Saša Tabaković pa je med drugim izpostavil, da je vprašanje prostovoljnega končanja življenja aktualno predvsem v ekonomsko razvitejših državah.

V predstavi igrajo še Maja Sever, Barbara Žefran, Pia Zemljič, Veronika Drolc in Primož Vrhovec k. g.

Dramo je iz nemščine prevedla Mojca Kranjc, avtorji priredbe prevoda so ustvarjalci uprizoritve. Avtorsko ekipo sestavljajo še lektor Arko, avtor videa Urban Zorko, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja in oblikovalka maske Gordana Bobojević, skladatelj Peter Žargi in oblikovalec svetlobe Dani Žorž.

Prve ponovitve bodo na sporedu 18., 20., 21. in 22. januarja ter 3., 19., 20. in 22. februarja ob 20.00.

Od Alje do Žana - Čuječa srca, budni umi, drugo srečanje

Žalec, 10. in 11. januar 2025 – V okviru projekta “Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi”, ki ga izvajajo Fundacija Alma, Slovenska Filantropija in Zveza Anita Ogulin in ZPM, je uspešno potekalo že drugo srečanje pedagoških delavcev izbranih desetih osnovnih šol, namenjeno krepitvi duševnega zdravja otrok in ustvarjanju vključujočega šolskega okolja.

Projekt, ki deluje pod strokovnim vodstvom dr. Anice Mikuš Kos, spreminja šolske skupnosti v prostore, kjer empatija, solidarnost in čuječnost gradijo temelje za boljšo prihodnost mladih. Na dvodnevnem usposabljanju so učitelji, šolski svetovalci in vsi partnerji delili akcijske načrte, ideje in načine, kako oblikovati vključujoče, čuječe, empatično in spoštljivo šolsko okolje, se z iskreno izmenjavo mnenj in izkušenj učili razvijanja prosocialnega vedenja in možnosti povezovanja znotraj lokalnih skupnosti.

O začetkih projekta je Ema Randl, vodja projekta Od Alje do Žana, povedala: “Leto in pol nazaj sem imela velik privilegij, da sem se z dr. Anico Mikuš Kos in njeno ekipo odpravila v Ukrajino, kjer poteka program psihosocialne pomoči otrokom in družinam prizadetih zaradi vojne v Ukrajini. Tam sem iz prve roke spremljala učinke, vplive in rezultate Aničinega pristopa in filozofije v najbolj težkih okoliščinah, v vojnih razmerah. V Sloveniji imamo velik privilegij, da se s temi razmerami ne soočamo, imamo pa vedno večjo krizo na področju duševnega zdravja mladostnikov. Verjamem, da smo skupaj močnejši in da je sprememba možna.”

Zakaj je projekt pomemben?

Duševne stiske med otroki naraščajo, čakalne dobe za strokovno pomoč pa so dolge. Projekt “Od Alje do Žana” zato prinaša rešitve neposredno v šole – z usposabljanjem učiteljev, razvojem vrstniških podpornih mrež in prostovoljskih aktivnosti v skupnosti. Na tokratnem srečanju so udeleženci poglobili znanja o gradnji vključujoče šolske klime ter spodbujanju solidarnosti, kar bo otroke opolnomočilo v njihovem vsakodnevnem življenju.

Dr. Anica Mikuš Kos je o projektu povedala: “Namen naših prizadevanj je razvijati varovalno, podporno in zdravilno vlogo šolske skupnosti pri krepitvi psihične odpornosti in strategij obvladovanja izzivov in težav otrok. Želimo okrepiti njihov socialni jaz, solidarnost, socialno odgovornost in človečnost otrok ter prispevek k vzgoji za odgovorno in aktivno državljansko vlogo. Hkrati povezujemo prizadevanja za psihosocialno dobrobit in duševno zdravje posameznika s psihosocialno dobrobitjo in socialnim kapitalom in dobrobitjo skupnosti.”

Tjaša Arko, vodja projektov na Slovenski filantropiji, pravi: “Moja izkušnja z osnovno in srednjo šolo je bila čudovita, niso pa izkušnje čudovite za vse otroke. V Slovenski filantropiji delamo s številnimi otroci in mladostniki, ki imajo težave pri učenju, težke razmere v družini ali prihajajo iz vojnih območij... Njihove izkušnje v osnovni šoli so lahko grozljive ali pa tudi zelo lepe. Vedno je odvisno od tega, kakšni so učitelji, kakšna je klima v razredu. Pri Projektu od Alje do Žana me veseli, da slišimo številne čudovite zgodbe, da spoznamo fantastične učitelje, da sadimo možnosti in priložnosti za vse otroke še naprej.

Alenka Petkovšek, v.d. predsednice Zveze Anite Ogulin in ZPM: “Prijetno sem presenečena nad odzivom sodelujočih, kako tvorno sodelujejo, koliko znanja že imajo in kako delujejo. Na žalost se je naša Anita Ogulin, ki je takoj pristopila k projektu in sodelovala od začetka, poslovila. Zavezujemo se, da bomo projekt spremljali z njeno energijo, z njenimi vrednotami in sodelovali pri njem v celoti.”

Pogled v prihodnost

Dogodek je utrdil zavezo vseh partnerjev in udeležencev, da še naprej soustvarjajo šole, kjer se vsak otrok počuti slišan in varen. Naslednje srečanje bo aprila 2025, zaključek prvega leta projekta pa bo obeležen s festivalom, ki bo povezal šole, učitelje, starše in prostovoljce v praznovanju rezultatov tega izjemnega dela.

Projekt “Od Alje do Žana” dokazuje, da je moč sprememb v vsakodnevnih dejanjih. Učitelji, starši in prostovoljci so čuječa srca in budni umi, ki že danes gradijo boljšo prihodnost za naše otroke.

“Šole smo javne izobraževalne institucije, namenjene vzgoji in izobraževanju in zelo pomembno je, da se zavedamo, da je vzgoja enako pomembna kot izobraževanje, ki ga morajo pravzaprav vse osnovne šole zagotavljati. Tisto, kar je pomembno pred izobraževanjem v osnovnih šolah je, da vzpostavimo odnose in sodelovanja, v katerih bo izobraževanje sploh mogoče in ravno to je tisto, kar nagovarja projekt od Alje do Žana. Na ta način lahko na šolah aktiviramo notranje že obstoječe projekte in druge oblike pomoči, ki bodo omogočile človečnost, učenje in razvijanje človečnosti in šele nato izobraževanje. Verjamem, da lahko z roko v roki naredimo velike korake naprej, zato smo zelo veseli, da smo del projekta od Alje do Žana.” je povedala Nina Triller, ravnateljica OŠ Kolezija.

Nevenka Alja Gladek, strokovna vodja projekta Od Alje do Žana, pa pravi: “Naš projekt je zelo ambiciozen, želimo namreč doseči spremembo na področju duševnega zdravja naših osnovnošolcev. Zato povezujemo tiste, ki v osnovnih šolah vsak dan skrbijo za otroke, učitelje ter ravnatelje in svetovalne delavce. Z vrhunskimi strokovnjaki na področju skrbi za duševno zdravje dajemo v banko dobrega, zato, da bi se v šolskih praksah lahko zgodile bolj človeške, bolj vključujoče, bolj humane okoliščine za optimalni osebnostni razvoj naših otrok. V tem šolskem letu delamo pilotno izvedbo z desetimi šolami.”

www.fundacija-alma.si          

https://fundacija-alma.si/#donacije

https://www.facebook.com/search/top/?q=fundacija%20alma