25 let Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije VIDEO

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) 12. maja obeležuje 25-letnico delovanja. V četrt stoletja je zbornica opravila pomembno delo pri prenosu znanja v prakso, pri izvedbi ukrepov skupne kmetijske politike ter zastopanju interesov kmetijstva, gozdarstva, ribištva in razvoja podeželja.

V nagovoru je predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek izpostavil: »Pred 25 leti in še desetletje poprej, so naši predhodniki, ki se jim iskreno zahvaljujem, postavili temelje zbornice, ki zgolj z obveznim članstvom zagotavlja reprezentativnost in omogoča izvajanje nalog, ki so nam zaupane. Zato ne moremo razumeti, kako se je že nekajkrat lahkomiselno poskusilo politično poseči v delovanje zbornice in jo oslabiti. Takšen političen način uničevanja zbornice nam grozi tudi danes. Težko je razumeti lahkotnost odločanja o tako pomembni temi, kot je kmetijstvo,« je povedal Podgoršek.

 

Zbornica je zadnji branik slovenskega kmetijstva in lastnikov gozdov. V 25-ih letih je pustila svoj pomemben pečat. V vsakem obdobju je po svojih najboljših močeh branila interese članov.

VIDEO

Pred in po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bila zbornica vedno intenzivno vpeta v pripravo ukrepov skupne kmetijske politike in prek Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) tudi ključni vezni člen za izvedbo. Ob tem se je tudi intenzivno ukvarjala s predlogi zakonodaje različnih resorjev.

 

»Zbornica bo z vsemi demokratičnimi ukrepi varovala kmete in lastnike gozdov pred dodatnimi finančnimi in birokratskimi bremeni. Med nekaterimi dosežki zbornice v zadnjem obdobju izpostavljam to, da je bil ukinjen obvezni vstop kmetij v knjigovodstvo; zbornica je uspela pripraviti sprejemljivejše biovarnostne ukrepe v živinoreji; skupaj z ekipo na kmetijskem ministrstvu je pripravila za kmete bolj sprejemljive  predloge kmetijsko okoljskih programov ter s svojimi predlogi sodelovala pri gozdno gospodarskih načrtih in pri načrtih za upravljanje z divjadjo in zvermi. Vse to pa zagovarjamo v tesnem sodelovanju z drugimi kmečkimi nevladnimi organizacijami,« je zaključil Podgoršek.

 

Zbornica danes aktivno opozarja kmetijsko ministrstvo naj s spremembo zakonodaje ne poslabša stanja v slovenskem kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu; naj lastniki gozdov, kmetijskih zemljišč in živali ne bodo izključeni iz procesov odločanja; naj politika ne uničuje slovenskega kmeta in hkrati odpira vrata za prodajo pridelkov iz sosednjih držav ter da naj Slovenija zaščiti kmetijska zemljišča pred kakršno koli pozidavo ali drugimi posegi, kot je na primer postavitev sončnih ali vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih.

 

Fundacija Srce Podeželja

Ob jubileju je zbornica v sodelovanju z nekdanjim predsednikom države Borutom Pahorjem ustanovila fundacijo Srce podeželja za pomoči posameznikom in družinam, prizadetim v nesrečah na kmetijah. Ob tem je Borut Pahor povedal: »Fundacija je in bo tu, da priskoči na pomoč v težkih trenutkih. Že en sam dogodek na kmetiji lahko spremeni življenje več generacij, zato si bomo prizadevali, da bo pomoč prišla pravočasno in učinkovito.«

Enkrat premlad, drugič prestar – a vedno živeti polno VIDEO

Ljubljana, 10. 5. 2025 – Se kdaj počutite premlade za resne odločitve ali prestare, da bi razumeli hitri svet okoli sebe? V oddaji OH, TA LETA! na TV Slovenija so tokrat spregovorili o starizmu, ki pogosto deli ljudi na tiste, ki naj bi bili preveč neizkušeni, in tiste, ki naj bi že zamudili čas za spremembe. A resnica je mnogo bolj kompleksna. Skratka zelo zanimiva in poučna oddaja.

V studiu sta socialna psihologinja dr. Mirjana Ule in sociolog dr. Otto Gerdina osvetlila, kako pretirane starostne oznake vplivajo na naše življenje ter zakaj jih moramo preseči. Mladost ne pomeni neizkušenosti, prav tako kot starost ne pomeni neaktivnosti. To so dokazali izjemni sogovorniki, ki kljub letom – naj bodo mlajši ali starejši – živijo polno in ustvarjalno.

Eden takih je Milan Pavliha, ki pri 90 letih z neizmerno energijo kljubuje predsodkom in se bori proti nespoštljivemu odnosu do starejših. Podobno velja za dr. Aleša Breclja, upokojenega kardiovaskularnega kirurga, ki s svojim znanjem prostovoljno pomaga tistim brez zdravstvenega zavarovanja.

Na drugi strani mlajši dokazujejo, da mladost ni sinonim za nepremišljenost. Jože Drabik Jug, človek številnih talentov in zmagovalec kviza Joker, zna v vsakem dnevu poiskati zanimiv izziv, ne glede na starost. Enako velja za Ano Pleško, ki s socialnim podjetjem Simbioza dokazuje, da nikoli nisi prestar, da se česa novega naučiš, niti premlad, da prisluhneš izkušnjam starejših.

Medgeneracijsko sodelovanje je več kot le prijetna izmenjava znanja – je naložba v bolj povezano družbo. Starejši s svojo modrostjo in življenjskimi izkušnjami lahko mladim ponudijo dragocene vpoglede, medtem ko mladi s svojo inovativnostjo in energijo starejšim pomagajo ostati aktivni in v koraku s časom. Ta preplet znanja in svežih idej ne obogati le posameznikov, temveč celotno skupnost.

Ko generacije stopijo skupaj, se brišejo meje nevednosti in nesporazumov. Vsak ima nekaj, kar lahko prispeva, vsak ima nekaj, kar se lahko nauči. Ključno sporočilo oddaje: življenje ni številka – je skupna zgodba.

VIDEO

Predsednica Nataša Pirc Musar je borcem NOB podelila Zlati red za zasluge. VIDEO

Ljubljana, 8. 5. 2025 - Predsednica republike je sprejela udeležence narodnoosvobodilnega boja in Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije podelila zlati red za zasluge  in ob tem poudarila: "Posebej me veseli, da sem lahko vročila zlati red za zasluge ob prisotnosti partizank in partizanov, ki so postavili temelje vrednotam, ki jih danes ohranja ZZB NOB Slovenije"

V teh dneh mineva 80 let od konca druge svetovne vojne. Prav 8. maja 1945 je bila razglašena kapitulacija nacistične Nemčije. V spomin na ta prelomni dogodek je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar v Predsedniško palačo povabila partizanke in partizane, ki so sodelovali v boju za svobodo, mir in boljšo prihodnost slovenskega naroda. V znak spoštovanja in zahvale jim je podelila Predsedničin spominski kovanec za njihov neprecenljiv prispevek v boju za svobodo in obrambo domovine ter poudarila, da brez njihovega poguma in vztrajnosti ne bi bilo slovenskega jezika ne Slovenije, kot jo poznamo danes, pa tudi ne svobodomiselnih in razmišljujočih mlajših generacij, ki lahko z upanjem zrejo v prihodnost.

Za izjemne zasluge pri ohranjanju zgodovinskega spomina, za odpor in obstoj slovenskega naroda ter za dolgoletno skrb za vrednote boja proti fašizmu in nacizmu, solidarnosti, domoljubja in miru, pa je predsednica republike Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije podelila zlati red za zasluge. Ob tem je izpostavila pomen osebne prisotnosti srčnih in pogumnih posameznic in posameznikov, ki je te vrednote utemeljila, in dejala, da jo posebej veseli, da je odlikovanje lahko izročila v njihovi družbi. "Posebej me veseli, da to odlikovanje lahko izročim ob prisotnosti vas, spoštovane partizanke in partizani, ki ste postavili temelje vrednotam, ki jih danes ohranja Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.

V govoru je predsednica poudarila: "Ni višjega in žlahtnejšega poslanstva v življenju posameznika in skupnosti, kot je boj za sočloveka, za šibkejše, za svobodo, za pravice in za domovino. Slovenci smo stoletja živeli brez lastne države, razdrobljeni v različne upravne in politične tvorbe, na prepihu zgodovine in pogosto prepuščeni odločitvam velikih sil. V obdobju med obema vojnama je bil slovenski narod izpostavljen asimilacijskim, kulturnim, političnim in socialnim pritiskom ter nasilju tedanjih avstrijskih, italijanskih in madžarskih oblasti. A ni se vdal – ne takrat in ne kasneje."

Ob tem je opozorila tudi na temnejša poglavja naše zgodovine: "Ob izpričani veličini zgodovinskega boja Slovencev proti okupatorju ne smemo prezreti bolečih poglavij – povojnih pobojev, ki so bili zločin, in političnih zablod. Resnično si želim, da bi 80 let po koncu druge svetovne vojne zmogli spoštljivo, dostojno in pietetno obravnavo vseh žrtev ter pomiritev naroda kot celote. Kljub tragičnim dogodkom tistega obdobja pa ne smemo pozabiti, da smo zaradi odpora in narodnoosvobodilnega boja obstali kot narod – in da smo tudi zato kasneje lahko stopili na pot lastne državnosti."

Predsednica je ob koncu še opozorila, da "se kot človeštvo od teh tragičnih izkušenj še nismo dovolj naučili. Pozivi kot so 'nikoli več' in 'naj ne bo nikoli pozabljeno' ne smejo utihniti, temveč nam morajo vedno znova odzvanjati v mislih. Zato je ključno, da ohranjamo spomin na vrednote boja proti fašizmu in nacizmu ter pomen solidarnosti, domoljubja in miru prenašamo na mlade generacije."

Govor predsednice republike na slovesnosti ob 80. letnici konca druge svetovne vojne (DOCX, 187 kB

Utemeljitev odlikovanja ZZB NOB SLOVENIJE (DOCX, 18 kB)

Foto: STA/Boštjan Podlogar
Video: TV Medvode

VIDEO - Osrednji del slovesnosti, na kateri je Nataša Pirc Musar, predsednica RS, podelila Zlati red za zasluge Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. TV Medvode

Poslanica predsednice RS Nataše Pirc Musar ob prazniku dela

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani,

drage delavke in dragi delavci.

 

Praznik dela nas vsako leto znova spomni, kako pomembna sta človeško dostojanstvo in pošteno delo. Spomni nas, da pravice delavcev niso samoumevne, temveč sad dolgoletnih bojev, solidarnosti in poguma generacij, ki so verjele, da ima vsak človek pravico do varne zaposlitve, pravičnega plačila in spoštovanja.

Danes, ko se svet dela spreminja hitreje kot kadar koli prej – zaradi tehnologije, demografskih premikov in podnebnih izzivov – moramo v središče znova postaviti človeka. Delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. Delo mora ostati vrednota, ne breme. Vrednota, ki omogoča osebno rast, gospodarski razvoj in družbeno pravičnost.

Ob tem prazniku želim posebej poudariti pomen spoštovanja vseh oblik dela, od tistih v pisarnah, do tistih v tovarnah, na poljih, v bolnišnicah, šolah, domovih za starejše. Vsako delo šteje. Vsak človek šteje.

V času nesmiselnih gospodarskih obračunavanj med državami je naloga politike, da ne pozabi na temeljne vrednote solidarnosti, enakosti in pravičnosti. Še zlasti moramo pozornost namenjati mladim, ki vstopajo na trg dela, tistim, ki opravljajo prekarna dela, in vsem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na robu družbe.

Ob prazniku dela čestitam in izrekam globoko spoštovanje vsem delavkam in delavcem. Zahvaljujem se sindikatom in civilni družbi za njihovo pomembno vlogo pri zaščiti delavskih pravic ter vsem delodajalcem, ki vidijo delavca kot človeka in največjo dodano vrednost. Skupaj gradimo pravičnejšo in bolj vključujočo družbo.

Naj bo 1. maj praznik ponosa in praznik hvaležnosti. Iskrene čestitke!