08 september 2025

Zdaj je čas za vpis na Univerzo za tretje življenjsko obdobje

Če želite bolje razumeti sebe in druge ter dogajanja okrog sebe, utrditi stara in razviti nova zanimanja, se učiti z radostjo v prijateljski skupini potem se vpišite na Univerzo za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, ki v oktobru vstopa v svoje že 37. študijsko leto.

Za več podrobnosti o vpisu in študiju kliknite na besedo vpis Lahko pa jim tudi pišete na naslov univerza3@siol.net, jih pokličete na telefonsko številko 01 433 20 90 ali pa obiščete njihovo spletno stran www.utzo.si

07 september 2025

Nataša Pirc Musar je bila na srečanju nekdanjih internirank v Portorožu slavnostna govornica 2025

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je v Portorožu udeležila tradicionalne slovesnosti ob srečanju nekdanjih internirank, političnih zapornic, ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev in poudarila: »V časih, ko bi bilo precej lažje izbrati jezo in sovraštvo, ste vi izbrali plemenitost, dostojanstvo in pogled v prihodnost.«



Portorož, 7. 9. 2025  - Predsednica je v nagovoru poudarila, da tradicionalna vseslovenska slovesnost internirancev, izgnancev in ukradenih otrok ni le pomemben zgodovinski spomin in opomin, temveč je veliko več. Prežeta je s simboliko ohranjanja slovenstva, dolgoletnega spoprijemanja s fašističnim in nacističnim nasiljem, poskusi podjarmljenja in izbrisa slovenskega naroda, jezika in kulture. »Kljub razčlovečenju in trpljenju Slovenke in Slovenci nismo klonili, ostali smo pokončni ter se s pogumom in upanjem uprli okupaciji. Stopili smo na pravo stran zgodovine, si priborili svobodo in tlakovali pot do lastne države, na kar moramo biti ponosni,« je dejala.



Dodala je še, da je bila Organizacija združenih narodov oblikovana zato, da »bomo izbrali pogovor pred konfliktom, razumevanje pred sovraštvom in skupnost pred razdorom, da bodo osrednje vrednote svetovnega sobivanja svetost človeškega življenja, medsebojno razumevanje, dogovarjanje in mirno reševanje sporov. Kljub prizadejanim bolečinam, zločinom in krivicam ste bili glasniki teh vrednot vedno tudi interniranci, izgnanci, ukradeni otroci in svojci. V časih, ko bi bilo precej lažje izbrati jezo in sovraštvo, ste vi izbrali plemenitost, dostojanstvo in pogled v prihodnost. Zato se vam v imenu Republike Slovenije iskreno zahvaljujem, da ste v slovenski družbi glasniki miru, odpuščanja, razumevanja, dialoga in strpnosti. Hvala, ker s svojimi dejanji dokazujete, da se mostovi gradijo s pogovorom, ne s kričanjem, in da smo ljudje najmočnejši takrat, ko izberemo sočutje.«



Ob koncu nagovora je predsednica še poudarila, da je življenjska moč udeležencev srečanja dokaz, da je mogoče zmagati nad nečloveškostjo: »Vi ste varuhi spomina in hkrati glasniki upanja, da bodo prihodnje generacije znale graditi svet miru, pravičnosti in sožitja.«

 

Foto: Nebojša Tejić/STA

29 avgust 2025

Slovensko srce že 20 let bije za srce Afrike

Slovenska karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike. Akcija, ki poteka od 15. avgusta do 15. septembra 2025, že dve desetletji povezuje Slovence v solidarnosti z najrevnejšimi otroki in družinami v Afriki. Zbrana sredstva so namenjena humanitarnim in razvojnim projektom s področja oskrbe s hrano in vodo, zdravstva in šolstva ter omogočanja dela najrevnejšim. Na terenu se izvajajo v sodelovanju s slovenskimi misijonarji, sestrami domačinkami in sodelavci lokalnih Karitas.

Slovenska karitas je v dveh desetletjih preko akcije Za srce Afrike in ob sofinanciranju posameznih projektov s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS in misijonskega središča Slovenije omogočila gradnjo in obnovo 13 šol, 2 vrtcev, 2 internata, 6 zdravstvenih centrov, 7 porodnišnic, centra za fizioterapijo in 64 vodnjakov. kjer živi okoli 300.000 prebivalcev, med katerimi je več kot polovica otrok. S to pomočjo otroci v Afriki dobivajo izobrazbo in priložnost za poklic. Zdravstveni centri, porodnišnice in vodnjaki pa prinašajo boljše zdravje in čisto vodo bližje domu. Pri gradnjah so številni starši dobili tudi priložnost za delo, kar jim je omogočilo preživetje družin in dostojanstvo.



Slovenska karitas pomoč Za srce Afrike dopolnjuje tudi z dobrodelno akcijo Z delom do dostojnega življenja, preko katere z rednimi mesečnimi darovi 844 srčnih darovalcev iz Slovenije že 16. leto omogoča redno delo in plačilo staršem in s tem dostojno preživetje 360 revnim družinam ter plačilo za delo 16 pedagoškim in 15 zdravstvenim delavcev na misijonih v Afriki. Revnim družinam v Afriki za trajnostno preživetje pomaga tudi z nakupom koz v akciji Kupim kozo, katere je do sedaj prejelo več kot 8.000 družin. Letos pa glede na potrebe revnih kmetov v Afriki začenja tudi z akcijo Kupim motiko in semena, da bi izboljšali prehransko varnost najrevnejših.
 
Za vse tri večje dobrodelne akcije za pomoč v Afriki je Slovenska karitas v letu 2024 zbrala skoraj 0,5 mio evro, ki so ga prispevali darovalci posamezniki in podjetja, tudi s podporo Revije Ognjišče in njenih bralcev. Skupaj je zbrana in razdeljena pomoč Afriki v 20 letih dosegla 4,9 mio EUR. Dodatno pa je od leta 2008 MZEZ pripevalo 2, 5 mio EUR za projekte pomoči v Afriki. 

Slovenska karitas se zahvaljuje vsem srčnim darovalcem in prosi za pomoč tudi letos, saj se revščina v Afriki povečuje zaradi podnebnih sprememb, konfliktov, visokih cen hrane in pomanjkanja mednarodne pomoči, kar povzroča, da vedno več ljudi trpi zaradi lakote.

28 avgust 2025

Razvoj dolgotrajne oskrbe potrebuje več pozornosti arhiv 29.4.2008

Konferenca  Medgeneracijska solidarnost za družbe sožitja in socialne povezanosti Brdo, Slovenija 27.–29. april 2008 

Ministrica Cotamn je predlagala, da naj bo 29. april Evropski dan medgeneracijske solidarnosti, leto 2012, pa evropsko leto aktivnega staranja,

SENIORSKE NOVICE
so z Brda pri Kranju poročale
29. aprila 2008

Na Brdu pri Kranju se je 29. aprila 2008 zaključila dvodnevna mednarodna konferenca o medgeneracijski solidarnosti in dolgotrajni oskrbi, ki jo je kot predsednica sveta EU za zaposlovanje in socialne zadeve odprla slovenska ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.



»Iz vseh poročil sodelujočih na konferenci lahko izluščimo skupno sporočilo konference, ki ugotavlja, da ne moremo pričakovati uspešnega in uravnoteženega razvoja naših družb brez medgeneracijske solidarnosti, sodelovanja in sožitja mlade, srednje in starejše generacije,« je izpostavila ministrica Cotmanova in nadaljevala:

»Razvoj dolgotrajne oskrbe potrebuje večjo pozornost. To od nas zahtevajo že obstoječe razmere. Še bolj pa bo nujno v bližnji prihodnosti. Menim, da ima vsak državljan EU, ki potrebuje pomoč druge osebe pravico do ustrezne, finančno dostopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe. Zato predlagamo, da se začnejo oblikovati konkretni predlogi za oblikovanje evropske listine, zagotavljanja dolgotrajne oskrbe, ki naj bi postopoma prerasla v Evropske standarde.«



Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla je povedal, da je Evropska komisija pred kratkim zaključila študijo o dolgotrajni oskrbi in pri tem ugotovila, da potrebe po tovrstni oskrbi naraščajo in da je za zagotavljanje kakovostnih storitev potrebno najti ravnotežje med javno in zasebno odgovornostjo, ter uradno in neuradno oskrbo.

»Prednost je potrebno dati domači oskrbi, vendar pa je treba pri tem zagotoviti standarde kakovosti za tovrstno oskrbo na domu, za kar se članice močno prizadevajo,« je poudaril komisar Špidla.

Prof. dr. Vito Flaker iz Fakultete za socialno delo v Ljubljani, pa je med drugim dejal: »Dolgotrajna oskrba je v Evropi različna. Ponekod, med njimi Avstrija, Nemčija, Skandinavija, Nizozemska in druge, imajo urejen sistem dolgotrajne oskrbe in njenega finansiranja. Če gledamo na dezinstitucionalizacijo kot eden od osnovnih ciljev je med državami veliko razlik. Ponekod je to že izvršeno dejstvo, drugod pa še ne. Značilno za vse države EU pa je, da o tem razpravljajo in na različne načine iščejo najustreznejše rešitve.«

Ministrica Cotamn je predlagala, da naj bo leto 2012, razglašeno ne smo kot evropsko leto aktivnega staranja, temveč tudi kot leto medgeneracijske solidarnosti, 29. april pa naj se zaznamuje kot Evropski dan medgeneracijske solidarnosti.