V polni cerkvi vernikov je po končani božičnici nastala tišina. Prižgale so se luči. Ob spremljavi orgel je iz grl cerkvenega pevskega zbora zadonela Sveta noč… in polnočnica se je pričela.
V nagovoru je brat Jaroslav Knježević med drugim dejal: "Bog nam je s svojim prihodom izkazal svojo ljubezen. Ljubezen lahko izkazujemo na dva načina. Prvi je, da ljubljeni osebi poklanjamo darila. Tako nas je Gospod ljubil v stvarjenju. Podaril nam je bivanje, rože, zrak, sonce, luno, zvezde, veselje…in še drugi način izkazovanja ljubezni, ki je veliko težji od prvega: pozabljati nase in trpeti za ljubljeno osebo. To je ljubezen, s katero nas je Bog ljubil v učlovečenju."
Ob zaključku nagovora pa je navedel misel pred nekaj tedni preminulega hrvaškega frančiškana Zvjezdana Linića, ki je zapisal: "Čudežen si, tako velik in dober; čutim, koliko ti je do vsakogar od nas. Zemlja je zacvetela v skrivnosti tvojega rojstva. Postala je lepša kakor v prvem trenutku stvarjenja. Kajti ti, Jezus, si najpopolnejši dar nebes temu svetu…«
Besedilo in foto: Janez Platiše
