Projekt je zasnovan v povezavi poezije in glasbe, ki skozi njuno interakcijo ponuja nove uvide ne samo v umetnost, temveč ponuja spodbudo za premislek o širših družbenih temah. Osnovo tako predstavlja glasba skladateljev 19. in 20. stoletja, ki si sledijo kronološko v obratni smeri glede na zgodovinski potek.
Skozi celoten večer se pne dramaturški lok, ki ga pričenja delo Gustava Mahlerja, slavni Adagietto iz Simfonije št. 5. in predstavlja uverturo v samo dogajanje. Delo je nastalo, kot ljubezensko posvetilo skladatelja njegovi ženi Almi, slavni dirigent Herbert von Karajan pa je o delu povedal »da ob izvajanju in poslušanju pozabiš na minevanje časa in, da izkustvo ob poslušanju s seboj prinaša preobrazbo in še več«.
Debussyjevi sveti in posvetni plesi za harfo pa ponujajo na drugi strani drugačne vrste intimo, saj skozi impresijo in svoj program spodbujajo vpogled v dve plati, ki sta med seboj nasprotujoči, a ne nujno izključujoči.
Prvi del koncerta zaključuje delo za harfo in orkester angleškega skladatelja Edwarda Elgarja, Sospiri, kar v prevodu pomeni »vpogled«. Drugi del koncerta pa bo zaokrožilo delo češkega skladatelja Antonina Dvoraka, Serenada za godala, ki kljub svoji na trenutke mrakobni esenci, vendarle ohranja skozi celotno delo oblak pozitivnega vzdušja.
V današnjem svetu je premislek nujno potreben, v tokratnem dogodku ga želimo spodbuditi predvsem skozi prizmo dobrega in nekega »romantičnega« upanja, ki predstavlja pomembno protiutež današnjemu vse pogostejšemu brezupu in črnogledosti.
Vstopnine ni.
