Na Ginekološki kliniki UKCL odprli prvi kolposkopski center v Sloveniji

Ljubljana, 14. 2.2023 - Na ginekološki kliniki UKC Ljubljana so danes slovesno odprli nov kolposkopski center. Gre za prvi multidisciplinarni kolposkopski center v Sloveniji, kjer bodo lahko strokovnjaki iz različnih področij na enem mestu celostno obravnavali ženske za predrakave oz. rakave spremembe materničnega vratu. Odprli sta ga vodja prenove in vzpostavitve kolposkopskega centra prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med. in vodja državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., ki sta poleg strokovnega direktorja Ginekološke klinike prof. dr. Borut Kobal, dr. med. nagovorili prisotne.

Otvoritvena slovesnost je potekala v okviru obeležitve jubileja, 100-letnice ustanovitve Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani, pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki jo je zaradi njene odsotnosti zastopala svetovalka predsednice Biserka Marolt Meden.

Kolposkopska preiskava se običajno opravi zaradi patološkega izvida brisa materničnega vratu in izjemoma po pozitivnem izvidu testa HPV ali zaradi sprememb na zunanjem spolovilu, nožnici ali materničnem vratu, ki jih je pri pacientki s prostim očesom pri pregledu opazil ginekolog.

Prisotne je najprej z naslednjimi besedami nagovoril strokovni direktor Ginekološke klinike prof. dr. Borut Kobal, dr. med.:

"Spoštovani. Lepo pozdravljeni na otvoritvi prvega državnega kolposkopskega centra. V naših vrstah seveda najprej pozdravljam gospo Biserko Marolt Meden, ki je svetovalka predsednice Republike Slovenije, ki je nekako naš pokrovitelj nad vsemi dogodki ob stoletnici klinike za ženske oziroma bolnišnice za ženske bolezni. Potem pozdravljam seveda primarija Možino, ki je nekako starosta in oče vseh teh stvari, kakor je sam izjavil, je končno doživel porod tistega, kar je pripravljal že vsaj skoraj dvajset let. Docent Urško Ivanuš, ki je pravzaprav gonilo programa Zora, ki je temelj tudi naše dejavnosti in s katerim toplo sodelujemo, največji motor, ki je pravzaprav prignal ta Center do tega, kar boste danes videli, profesor Smrkoljevo, pa seveda bivše in sedanje vodstvo Ginekološke klinike, ki je razumelo pomen postavitve tega Centra, med njimi profesor Lukanovič in pa gospod Peter Tonin, in ne nazadnje tudi vodstvo Kliničnega oddelka za ginekologijo z mojo malenkostjo na čelu, da smo začeli ta projekt.

Kar se tiče podlag in izhodišč, tako strokovnih in pa pravnih, bom prepustil mojima sogovornicama. Rad bi vas samo spomnil, da je pravzaprav kolposkopija začela že davno v 60. letih pod vodstvom doktor Marije Štucin, pa je potem nekako zamrla. Primarij Možina je nekje v 90. letih ugotovil, da jo je treba ponovno postaviti na pravo mesto. S spremembami klasifikacij, predvsem Bethesde, in pa tudi histopatoloških klasifikacij, je nastala ena velika masa žensk, pri katerih je kolposkopija bistveno odločala o nadaljnjih strateških postopkih glede zdravljenja. In ravno zato je potem vzniknila ideja – prof. Smrkoljeva bo rekla, 2017 prvi zapisnik, da to dejavnost postavimo z osnovnega na višji nivo. To je vsekakor začenjal primarij Možina.

Zdaj, problem je seveda ta, da ideje so eno, zahteve stroke drugo, da ne rečem smernice, priporočila tretje. Svet gre svojo pot, mi pa kar naprej tavamo na istem mestu. No, da se malo premaknemo, so potrebne ne samo volja, ampak tudi finančna sredstva. Zdaj se moram na tem mestu vsekakor zahvaliti Društvu za boj proti raku, ki nam je pomagalo in omogočilo to dejavnost oziroma ureditev teh prostorov, ampak glavnina je bila pa kljub temu na nas samih. Strokovno in pa poslovno vodstvo Ginekološke klinike je pravzaprav omogočilo, da to danes stoji, če gledamo samo s finančnega stališča, seveda. Zahvalil se bom tudi Storzu, Endoskopija d.o.o., ki je pravzaprav doniral nekaj opreme, s katero bomo lahko, kot boste verjetno slišali od prof. Smrkoljeve, šli strokovno naprej, tako kot se nekako pričakuje od tega centra. Hvala lepa."

VIDEO -  OTVORITEV KOLPOSKOPSKEGA CENTERA NA GINEKOLOSKI KLINIKI UKCL

Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med. vodja državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA:

"Lep pozdrav še v mojem imenu. Naj vas najprej pozdravim kot predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, ki je v okviru novoletne akcije za zbiranje donacijskih sredstev za leto 21 sredstva namenilo prav tej lepi, novi, sodobni, prvi multidisciplinarni kolposkopski ambulanti, ki jo odpiramo danes na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Izjemno sem vesela, da sem danes lahko tukaj z vami, in tudi počaščena.

Zveza slovenskih društev za boj proti raku je med nevladnimi organizacijami z enajstimi regijskimi društvi najstarejša nevladna organizacija na področju preventive raka. Naše poslanstvo je, da nihče v Sloveniji ne bi zbolel ali umrl zaradi raka zaradi lastne nevednosti ali brezbrižnosti države. Naše osnovno orodje, s katerim delamo, pa je evropski kodeks proti raku, to je dvanajst priporočil, ki jih lahko upošteva prav vsak izmed nas in z upoštevanjem katerih lahko preprečimo kar okoli polovico vseh smrti zaradi rakov. In seveda, eno od teh priporočil se nanaša tudi na udeležbo v programu Zora. Naj vas spomnim, da vsako leto marca, prvi teden marca, Zveza organizira slovenski teden boja proti raku. Letos bo že štirideseti. Začeli bomo šestega marca z novinarsko konferenco, ki bo namenjena novim presejalnim programom: presejanju za raka pljuč in presejanju za raka prostate. Gradili bomo ne samo na znanju in stroki, ampak tudi na izkušnjah, in te zagotovo v Sloveniji imamo. Kot veste, imamo v Sloveniji organizirane vse tri presejalne programe, ki jih priporoča Evropska unija, in med njimi je pravzaprav vodilni prav program Zora, ki je znan ne samo v Sloveniji, vendar tudi v tujini. Kot veste, smo po uvedbi organiziranega presejalnega programa uspeli res izjemno zmanjšati incidenco raka materničnega vratu do te mere, da danes pravzaprav že lahko rečemo, da smo na meji eliminacije tega raka. Vendar nikakor ne bomo uspeli pasti pod to magično mejo 4 novih primerov na 100.000 žensk, v kolikor ne bomo naredili dveh stvari: povečali precepljenost proti HPV in tudi posodobili presejalno politiko programa Zora. V program Zora vstopajo cepljene deklice, na voljo so bolj zanesljivi testi za starejše ženske, za cepljene ženske, in kar vemo zagotovo, je, da se bo po spremembi presejalne politike povečala potreba po kolposkopiji. Več kolposkopij bo, kot jih je bilo do zdaj, in ne samo to; te kolposkopije bodo drugačne.

Bolezen bomo odkrivali prej v naravnem poteku in bolezen bomo odkrivali pri cepljenih dekletih, kjer je verjetnost, da bo bolezen napredovala do raka, manjša. Zato sem izjemno vesela, da ste ravno pravi čas pravzaprav ustanovili tole prvo multidisciplinarno kolposkopsko ambulanto, ki bo dala možnost posveta različnim strokovnjakom, ki sodelujejo pri obravnavi ene ženske. Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem, s katerimi smo prehodili teh dvajset let Zore. Veselim se naših skupnih poti še naprej. Želela bi se zahvaliti prof. Smrkolj za najino dolgoletno dobro sodelovanje, vodenje strokovne skupine za ginekologijo pri programu Zora in nenazadnje, v tistih težkih, temnih pandemskih časih je bila ona tista, ki je nekako porinila potem tudi donacijo tudi v prakso, da smo še pravočasno zaključili, ker nenazadnje smo mi tudi imeli obveznosti do svojih donatorjev. Želela bi se zahvaliti tudi naši sekretarki in vodji projektov na Zvezi, Diani Krivic, s katero smo se kar skupaj potrudili v to smer, in nenazadnje tudi vsem svojim sodelavcem na programu Zora. Zdaj pa hvala tudi vsem vam, tako v imenu slovenskih žensk kot tudi v imenu Zveze slovenskih društev za boj proti raku in tudi državnega programa Zora. Prepričana sem, da bomo s to novo kolposkopsko ambulanto ne samo reševali življenja, kar jih bomo zagotovo, ampak tudi preprečevali morda nepotrebne posege pri tistih dekletih, ki pa teh posegov ne rabijo. Hvala lepa."

VIDEO - PROF DR ŠPELA SMRKOLJ, DR MED VODJA PRENOVE KOLPOSKOPSKEGA CENTRA UKCL GK 

Prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., vodja prenove in vzpostavitve kolposkopskega centra:

Spoštovani vsi! Prav lepo vas vse skupaj pozdravljam še v imenu vseh tistih, ki smo se že od leta 2017 skupaj trudili, da bi v realnost postavili to našo vizijo multidisciplinarnega kolposkopskega centra, ali, kot me je kolega prej opozoril, prvega centra, kjer bomo na enem mestu celostno obravnavali ženske s predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu. Od prvotnih idej in načrtov do končnih uresničitev zastavljenih ciljev smo morali premagati marsikatero zapreko. In ena največjih je bila seveda pomanjkanje finančnih sredstev za dokončanje prenove kolposkopskega centra. Imeli smo srečo, da je našim prošnjam prisluhnila predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, doc. dr. Urška Ivanuš, in je vsakoletna namenska donacijska sredstva v letu 2021, kot je že sama povedala, na slavnostni seji Zveze slovenskih društev za boj proti raku predala našemu poslovnemu direktorju Ginekološke klinike UKCL, mag. Petru Požunu. Ob tej priliki bi se še enkrat doc. dr. Urški Ivanuš v imenu vseh sodelavcev Ginekološke klinike iskreno zahvalila. Obenem bi pa rada izrazila svojo zahvalo tudi arhitektki Tini Kunej za pripravo idejnega projekta in projekta za izvedbo kolposkopskega centra, ter izvajalcem del, g. Štefanu Breclju z mizarsko ekipo in nazadnje tudi gospodu Dušanu Presetniku za nadzor in dokončno izvedbo vseh obnovitvenih del. Iskrena hvala!

Z današnjim dnem tako na Ginekološki kliniki v Ljubljani slovesno otvarjamo prvi multidisciplinarni kolposkopski center v Sloveniji in ta sedaj zapolnjuje še manjkajočo vrzel v obstoječem sistemu izvajalcev storitev državnega programa Zora.

Kaj so ključne pridobitve našega multidisciplinarnega kolposkopskega centra? Ta omogoča celosten pristop organizacije kolposkopske dejavnosti, ki zajema tako subspecialistično kolposkopsko ambulanto s sodobnimi diagnostičnimi in terapevtskimi ukrepi, prav tako koordinacijo razvoja, kadrov, metod dela, organizirano pedagoško dejavnost mlajših kolegov in aktivno vključevanje pri formiranju strokovnih priporočil in smernic in uvajanju novosti. Ginekološka klinika je z vzpostavitvijo tega Centra prva ustanova v Sloveniji, ki bo na osnovi zakonodaje, strokovnih utemeljitev in potreb uvedla celostno obravnavo in krepitev zdravja prebivalstva na nacionalnem nivoju. Najzahtevnejša stanja sprememb materničnega vratu bo možno obravnavati centralizirano tudi v sklopu multidisciplinarne skupine strokovnjakov. Na novo bomo ustanovili tako konzilij za predrakave spremembe materničnega vratu. Poleg nadgradnje obstoječe kolposkopske dejavnosti pa predvidevamo z vzpostavitvijo tega Centra tudi razbremenitev obstoječih specialističnih ambulant in posledično skrajšanje čakalnih dob za druga ginekološka obolenja.

Navsezadnje nam zdaj preostaja le še prijetna dolžnost, da slovesno izvedemo akt odprtja multidisciplinarnega kolposkopskega centra Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani."

"Ta akt bosta izvedli prof. Smrkoljeva in doc. Ivanuševa, ker mislim, da je njuna zasluga največja pri vzpostavitvi. Mi smo pač v ozadju, kakor se reče" je dejal in vzkliknil: "Živel kolposkopski center!"

VIDEO - DUŠAN PRESETNIK DIPEX d. o. o. 

Prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., vodja prenove in vzpostavitve kolposkopskega centra se je gospodu Dušanu Presetniku zahvalila za nadzor in dokončno izvedbo vseh obnovitvenih del. Zato sem ga prosil za izjavo. Poglejte in poslušajte kaj je povedal.

Od kod ime Leonišče...
Nov kolposkopski center v 2. nadstropju Leonišča, Šlajmerjeva ulica 2, 1000 Ljubljana. Od kod ime Leonišče... 19. aprila 1894 je knezoškof dr. Missia duhovnikom poslal okrožnico in jim naznanil, da bo usmiljenim sestram, ki gradijo novo hišo v Vodmatu, plačal 12.000 gld za zidavo II. nadstropja, da bodo tu imeli pravico do sob in postrežbe bolni in onemogli duhovniki. Pozval jih je, naj po svojih močeh v ta namen prispevajo. V spomin na 50-letnico škofovskega  jubileja papeža Leona XIII. je knezoškof dr. Missia novi zgradbi v Vodmatu dal ime Leonišče. Do avgusta 1894 je bilo Leonišče dozidano. Skupni stroški so znašali 64.000 gld.

Video in foto: Janez Platiše