Konec oktobra je v Ljubljani v organizaciji Judo Kluba Sokol in Judo kluba Jesenice potekal štiridnevni mednarodni tabor inkluzijskega juda. Več kot 50 športnikov in deset trenerjev iz Anglije, Škotske, Avstrije in Slovenije se je pomerilo v različnih tehnikah juda (stoje, kleče in sede), pililo tehnično znanje in predvsem izmenjevalo izkušnje pri spodbujanju vključujočih praks juda v svojih okoljih. Slovenski judoisti so svojim kolegom iz drugih držav tudi ponosno razkazali Ljubljano in Bled.
Vključevanje
oseb s posebnimi potrebami v družbo pomeni, da prilagodimo okoliščine, programe
ter vrste in način dela posamezniku, da se počuti enakovredno vključenega. V
primeru športa to pomeni da vsak človek ne glede na svoje psihofizične
sposobnosti lahko izbere med paleto športnih programov in se aktivno vključi.
Začetki inkluzijskega juda v Sloveniji segajo v leto 1994, ko sta Mojmir Kovač
in Tomo Dadič začela judo vadbo z osebami z oviranostmi. Judo je v smislu
vključevanja v športu izjemnega pomena saj je hkrati to veščina, ki spodbuja
tudi socialni razvojni vidik. Pri tem športu se namreč že s samimi gestami, kot
so recimo prikloni, izraža spoštovanje do sotekmovalca, trenerjev in sodnikov.
V Sloveniji trenutno 10 inkluzijskih judo klubov, v njih trenirajo osebe od 6
pa do 65 let.
Pomembnost
organizacije takšnega tabora je v spodbujanju kulturne izmenjave, krepitvi
mednarodnega sodelovanja in spodbujanju vključujočih praks v judu. Z
združevanjem udeležencev iz različnih držav in okolij tabor omogoča vzajemno
učenje in razumevanje ter prispeva k rasti in razvoju juda na svetovni ravni.
Poleg tega vključitev seminarjev, kot sta projekt Vodenje mladih in
predstavitev tekočih raziskav, poudarja zavezanost tabora k širjenju znanja in
napredku vključujočih praks v judoistični skupnosti.
Med taborom
je bil organiziran tudi seminar za trenerje juda. Na njem sta mladinska
voditelja Lars Kajfež in Maj Pušnik s svojim odraslim mentorjem Gastonom
Descampsom predstavila projekt Youth Leadership o razvoju inkluzivnega juda v
Sloveniji, ki ga izvajajo skupaj z Specialno olimpijado Evropa Evroazija.
Trener Judo kluba Sokol Gaston Descamps je predstavil potek svoje doktorske
disertacije o "dojemanju učiteljev juda o vključevanju udeležencev z
motnjami v duševnem razvoju", en del tega seminarja pa je bil namenjen
tudi učenju prve pomoči in sicer v sodelovanju z lokalnimi gasilci.
»Prvi
mednarodni tabor, ki smo ga gostili v Sloveniji ocenjujem kot uspešen, veliko
smo se naučili, in si izmenjali pozitivne prakse s kolegi iz tujine. Seveda je
prostor za nadgradnjo in te se že veselimo za naprej. Spoznali smo odlične
ljudi in mislim, da so bili vsi zelo veseli, da so bili del tabora, resnično so
uživali v skupnem usposabljanju. Jezik ni bil težava, vsi so brez težav
trenirali skupaj. Letos so se nam pridružili trije domači inkluzijski klubi in
sicer Judo klub Železničar Maribor, Judo klub Koper ter Judo klub Sankaku
Celje. Menim, da takšna srečanja veliko pripomorejo pri popularizaciji in
razvoju vključevanja v športu zato si želim, da se nam naslednjih pridružijo
prav vsi inkluzijski judo klubi« je povedala Tina Pestotnik trenerka v Judo klubu Sokol.
»Trenirali
smo vsi skupaj, večinski judoisti, veterani in judoisti z različnimi primanjkljaji.
Za vsakega smo pripravili primerno dejavnost. Upam, da se nam bo naslednje leto
pridružilo še več judoistov in klubov, tako domačih, kot tujih. Želel bi si, da
bi z organizacijo takih dogodkov pridobili sponzorska sredstva, ki bi jih
porabil, da bi izkušnjo juda lahko ponudili tudi tistim, ki sicer zaradi pomanjkanja sredstev te izkušnje
nimajo. Naš cilj je, da ta tabor postane referenca v Evropi in da bo vsako leto
sprejel več udeležencev«, zaključuje trener Gaston Descamps