Kultura je stara toliko, kot je staro človeštvo. Je naša sopotnica, poročevalka, ustvarjalka, izpovedovalka in objokovalka. Je zrcalna podoba nas, ker smo kultura mi. Raznoliki in svojevrstni, a hkrati neodtujljivi deli nečesa večjega od nas samih – človeštva in družbe.
Slovenski kulturni praznik potrjuje, da se Slovenke in Slovenci tega zavedamo že zelo dolgo. Da kulturi s ponosom priznavamo, da je eden od temeljev naše narodne samobitnosti in države, ter da smo hvaležni, da je tako.
Če se ozremo onkraj meja naše domovine v daljni svet, lahko vidimo, kako zelo pomembno in še zdaleč nesamoumevno je, da lahko »svojo« kulturo svobodno oblikujemo in izražamo, smo nanjo odkrito in iskreno ponosni in tudi kritični. Da ne obstaja ena kultura, ki jo je nekdo določil kot »pravo in edino«, ljudje pa jo moramo brezpogojno sprejeti ter svoje občutenje, ustvarjalnost in izraznost prilagoditi stenam takšne majhne skrinjice, prepolne siromašne samote.
Raznoliko srce, značaj in podobo kulture odražajo tudi vsakoletni Prešernovi nagrajenci ter nagrajenci Prešernovega sklada, ki se jim poklonimo na predvečer praznika. Vsem letošnjim prejemnicam in prejemnikom nagrad iskreno čestitam. Hvaležna sem jim za vse izjemne ustvarjalne dosežke in odličnost, ki jo izražajo in h kateri stremijo.
Spoštovane državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci doma in po svetu, prebivalke in prebivalci,
ob slovenskem kulturnem prazniku vam prisrčno čestitam z željo, da kulturo v vsej njeni raznolikosti spoštljivo, doživeto in ponosno proslavljamo vsak dan, kjer koli že smo. Tudi to bo pripomoglo k izpolnitvi besed »da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«, ki jih je zapisal imenitni pesnik, po katerem današnji praznik nosi ime.
Predsedniška palača, 8. februar 2024
