četrtek, 9. januar 2025

Kmetijsko gospodarska zbornica je proti novim birokratskim bremenom

Na letni tiskovni konferenci je predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek izpostavil, da bodo ključni izzivi letošnjega leta nova birokratska bremena, ki jih je preveč in lahko mnoge kmete spravijo na rob preživetja.




Na letni tiskovni konferenci je predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek izpostavil, da bodo ključni izzivi letošnjega leta nova birokratska bremena, ki jih je preveč in lahko mnoge kmete spravijo na rob preživetja.Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek je predstavil ključne dosežke zbornice v letu 2024 (link spodaj). Dejal je, da bodo v letošnjem letu eden največjih izzivov nova birokratska bremena, ki jih prinašajo vsaj štirje zakonski akti, in sicer uredba o biovarnosti, uredba o deforestaciji, uredba o neposrednih plačilih, dodatna birokracija bo potrebna tudi pri vodenju porabe sredstev za varstvo rastlin.

»Izpostavil bi Uredbo o biovarnosti, ki po prvotni različici zahteva ogromno birokracije in investicij. Če bi pravilnik v taki obliki obveljal, bi verjetno v pol leta izgubili 10 tisoč kmetij, saj se kmetje, ki imajo nekaj glav živine, s tem ne bi želele ukvarjati,« je povedal Podgoršek.




Težave se pojavljajo tudi pri dvigu omrežnine za električno energijo. »Dobili smo nekaj dokazil, da je na kmetijah, kjer imajo sončne elektrarne, omrežnina višja tudi za 650 odstotkov. Menimo, da je to nepredstavljivo,« je še dejal.

Poudaril je, da je veliko protestnih zadev še nerealiziranih in da je zato treba pogajanja z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pospešiti. Glede enoletne koncesije Javne službe kmetijskega svetovanja je dejal, da ta deluje dobro, zato računa na podporo politike in dolgoročno stabilnost. V letošnjem letu je pričakovati veliko sprememb zakonodaje, med drugim zakonodaja s področja živil in krme, Zakon o zdravju živali, Zakon o zaščiti živali, Zakon o kmetijstvu. »Upam, da se paket zakonodaje ne bo sprejemal na rokohitrski način, da bomo imeli vsi dovolj časa za strokovni pregled te zakonodaje,« je opozoril Podgoršek.




Na tiskovni konferenci se je predstavil Martin Mavsar, ki je konec lanskega leta na mestu direktorja KGZS kot vršilec dolžnosti zamenjal Janeza Pirca. Povedal je, da KGZS vidi kot povezovalni člen kmetov in stroke do zakonodajne veje oblasti. Meni, da je kader največji kapital KGZS:

»Zagotovili bomo, da bo usposobljenost kadra ostala na tako visokem nivoju, da se bodo dodatno usposabljali, da bomo lahko kos izzivom, ki se bodo pojavljali. Čakajo nas upokojitve nekaterih sodelavcev, naša prva naloga je, da te sodelavce nadomestimo s primernimi kadri, ki bodo nadaljevali njihovo delo v prihodnje. To bo ena izmed prioritet v naslednjem obdobju. Vse mlade, ki želijo poklicno pot začrtati znotraj KGZS, vabim, da sledijo razpisom, ki bodo objavljeni v prihodnje.«

Je oče treh otrok. Po poklicu je agronom, prihaja iz hribovsko-gorske kmetije na Krškem, kjer pridelujejo jabolka in redijo nekaj glav živine. Pred prevzemom funkcije je opravljal delo kmetijskega svetovalca specialista na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto.