Kavarna Union je bila prvo septembrsko soboto že precej pred živim prenosom priljubljene radijske oddaje Prizma optimizma polna. Prišel je tudi Marjan Videmšek pri katerem sta se Manca in Milena pred nedavnim postili. Vse to je nakazovalo, da se obeta odlična in zanimiva oddaja. Tako je tudi bilo.
Milena Štular in Manca Košir.
Voditeljica Manca Košir je namreč gostila znano in uspešno gospodarstvenico marketinga Mileno Štular. Pogovor je tekel o izkušnjah in vtisih z zadnjega postenja, o kariernih padcih in vzponih, ter o tem kako ji je uspelo obdržati kariero in družino. Pri tem je poudarila, da je vseskozi deležna vsestranske podpore soproga, družine in odličnih prijateljev, ter prijateljic.
Postrežba je bila na visokem nivoju.
Z odlično in strastno glasbo pa je program obogatil, s harmoniko, glasbeni umetnik Marko Hatlak.
Trebnje, 2.9.2009 - V Trebnjem so v slovesno odprli nov prizidek k Domu starejših občanov Trebnje (DSO), počastili 10. obletnico delovanja v Trebnjem in 2. obletnico v Šmarjeti. S prizidkom, ki je stal 1,86 milijonov evrov so pridobili prostore za pralnico, prostore za pomoč na domu, sobe za dnevno in začasno varstvo, varovani oddelek in stanovanjski del, ki je postal kar galerija likovnih samorastnikov v malem. V trebanjskem domu sedaj živi 178 stanovalcev, v enoti Šmarjeta pa 36. Slovesnosti so se udeležili številni visoki gosti.
Prizidek Doma starejših občanov Trebnje.
Direktorica DSO Branka Kržič je v nagovoru med drugim dejala: «Kar 15. Let je trajalo, da se je dom sploh začel graditi in septembra 1999 sprejel 136 stanovalcev.«
Direktorica Branka Kržič je trak prerezala v družbi nekdanje direktorice Majde Ivanov, trebanjskega župana Alojzija Kastelica, Aleša Kende z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ter Franca Žnidaršiča, poslanca v DZ.
Potem je nadaljevala:«Uspehi niso prišli sami od sebe, brez spodbudnega ožjega in širšega okolja nebi šlo. Imamo srečo, da delujemo v okolju, ki je vedno znalo prisluhniti potrebam doma in njihovim starejšim ljudem. Ne le na simbolni ravni, temveč tudi z denarjem. Tu bi se posebej zahvalila Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve in Občini Trebnje.«
Majda Ivanov, upokojena nekdanja direktorica DSO pa je v pogovoru povedala, da ima največ zaslug za življenje Doma takratni župan Ciril Pungartnik, ki mi je zaupal in verjel vame od vsega začetka. Zgodilo se je, da nismo imeli denarja niti za plačilo stroškov registracije Doma pri registrskem sodišču, zato sem to založila iz lastne denarnice. Že prvo leto nam je »crknila« centralna. Čeprav nismo imeli denarja se je tudi to rešilo, saj ni bilo obrtnika, serviserja ali posameznika, ki bi takrat odrekel pomoč Domu. Zato vsem hvala.
Franc Žnidaršič, poslanec Državnega zbora pa je bo tej priložnosti dejal, da DSO Trebnje sodi v sam vrh delovanja po njegovi vsebini. S sedanjim prizidkom pa je tudi eden izmed najboljših in najlepših v Sloveniji.
Po otvoritvi so si gostje ogledali nove prostore. Med drugim tudi sobo Dragotina Karla Richterja, star 83 let. Dejal je, da je z bivanje v Domu zelo zadovoljen. Povedal je še, da si je pred nastanitvijo v trebanjskem domu ogledal kar precej domov v Slovenji vendar mu je bil trebanjski najbolj všeč.
Visoki gosti so obiskali tudi Dragotina Karla Richterja.
Aleša Kenda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je zanimalo kako imajo v Domu organizirano pomoč na domu. Branka Kržič mu je povedla, da je to dejavnost, ki bi jo radi še bolj razvili, vendar nimajo kadra in denarja s katerim bi pomoč na domu razvili, da bi delovala 24 ur na dan.Aleš Kenda je še dejal, da manjka programov s katerimi bi ljudi pripravili na upokojitev, saj nekatere ob upokojitvi povsem »pobere«, drugi pa na novo zaživijo, »ali upokojencem omogočiti, da lahko delajo naprej v okviru svojih zmožnosti«, je menil Franc Žnidaršič.
V kulturnem sporedu so nastopili tudi utroci iz Otroškega vrtca Trebnje.
V kulturnem sporedu je sodelovala Trebanjska godba z mažoretkami, otroci iz trebanjskega otroškega vrtca, skupina Ragle in Matic Uhan iz Glasbene šole Trebnje .
Ljubljana in Slovenija naj bi s Kinom Šiška, sedaj Centrom urbane kulture Šiška, katerega obnovitvena vrednost je stala nekaj manj kot šest in pol milijona evrov, dobila medgeneracijsko kulturno stičišče, namenjeno koncertnim, gledališkim, plesnim in eksperimentalnim dogodkom (na leto naj bi jih bilo okrog 200), ob katerih se bodo srečevali ljubitelji, ustvarjalci in somišljeniki sodobnih urbanih kulturnih smernic.
Matjaž Manček pa je v knjigi RE: START zapisal: Kino Šiška je pankrt kulturno-infrastokturnih potreb, aktivističnih pobud, visokoletečih pričakovanj, novih priložnosti, razširjenihmožnosti, ki jihponujajo nove prostorske, tehnične in programske zmogljivosti na eni strani, na drugi strani pa strahov, skepse, cinizma in občutkov ogroženosti kot jih neizogibno proizvaja vsak novum v prostoru in času.
Pankrti
Kakor so pankrti uspeli na turneji privabiti in združiti različne generacije, tako bo Kino Šiška vztrajno skrbel za preskakovanje medgeneracijskega prepada. .
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je sprejel osnutek sprememb pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katerimi širi pravice do medicinsko-tehničnih pripomočkov, dodajajo pa tudi nove pripomočke, je danes dejala vodja področja obveznega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS Uršula Jerše Jan. V veljavo bodo stopile 1. februarja 2010.
Med pravice zavarovanih oseb se dodaja pravica do pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni, sistem za kontinuirano merjenje glukoze, pravica do električnega skuterja za gibalno ovirane osebe, pravica do očal z mnogožariščnimi stekli za otroke in pravica do tekočega kisika.
S spremembami in dopolnitvami pravil, ki jih je sprejel ZZZS, bodo trajna last in ne več predmet izposoje zavarovancev, postale blazine za preprečevanje preležanin, aparat za določanje glukoze v krvi v času nosečnosti in dojenja in električni stimulator pri inkontinenci urina ter počivalnik.
Uršola Jerše Jan.
Večji nadzor nad zagotavljanjem pravic zavarovancev pa bo Zavod zagotavljal tudi z julija podpisanim dogovorom o preskrbi z medicinskimi in tehničnimi pripomočkih za obdobje 2009-2011, je poudaril vodja oddelka za medicinsko-tehnične pripomočke Drago Perkič.
Kot bistveno novost, ki jo prinaša dogovor, je navedel tudi, da bodo lahko očala in leče v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja izdajali samo optiki, ki bodo izbrani na podlagi razpisa. S tem se, nadaljuje, uvaja tudi določen cenovni standard za očala, saj zavarovanim osebam dosedanji cenovni standard ni omogočal očal brez doplačil. V skladu s pogodbo zavarovancu očal ne bo treba doplačati, razen, če bo zahteval višji kakovostni standard.
Drago Perkič
Spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bo obravnavala tudi skupščina ZZZS, soglasje bo moral dati tudi zdravstveni minister. V veljavo bodo stopile 1. februarja 2010.
.
