24 december 2009

Božična poslanica predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka

"Božič je najlepši čas v letu. Še nekaj ur, pa bomo sedli za mizo skupaj z našimi bližnjimi, izmenjali si bomo darila in izmenjali bomo dobre želje.



Božič je čas dobrih želja in čas, ko mislimo na vse tiste, ki potrebujejo našo pozornost, ki potrebujejo tudi našo pomoč. Med nami živijo ljudje, ki so osamljeni, ki so bolni in ki potrebujejo pomoč na razne načine. Prav je, da se tega spomnimo in zanje kaj storimo.

Danes sem imel priložnost obiskati ljubljanski center za brezdomce, preživeti nekaj časa z ljudmi, ki se tam zbirajo, in jim tudi zaželeti vse dobro v želji, da bi tudi njim življenje prihodnje leto potekalo lepše.

V naši družbi moramo razvijati solidarnost. Imamo odlične organizacije, veliko humanitarnih aktivistov, ljudi, prostovoljcev, ki skrbijo za druge. Prav je, da jim pomagamo in prav je, da vemo, da bo tudi naša država v prihodnje storila več za to, da bo naša solidarnost še naprej dobra in da bo življenje vseh ljudi pri nas lepše."
.

23 december 2009

Božič – praznik Jezusovega rojstva

Na božični dan, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva. Božič je za veliko nočjo, največji krščanski praznik. Veselje, ki ga oznanja in prinaša božič, je učlovečenje Božjega Sina, z namenom odrešiti svet. Bog je postal človek in se naselil med nami, da bi mi prišli k njemu.

Natančnega dneva Jezusovega rojstva ne poznamo, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja dalje štejemo človeško zgodovino. Tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, so izbrali 25. december zato, ker se v tem času dnevi ponovno začnejo daljšati.


Milanska katedrala 12.12.2009. Foto: J. Platiše

V katoliški Cerkvi so zgodaj vpeljali navado, kakršne nima noben drug praznik – trikratno obhajanje svete maše: opolnoči, ob zori in podnevi. Pri polnočni maši je največji poudarek dan Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa , s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja.

Srčika praznika ni le v tem, da se je spominjamo Jezusovega rojstva in prihoda na svet, ampak je praznik za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu in tako utrdi in poglobi svojo vero.
.

20 december 2009

Minister Lukšič podelil priznanja »Roza ni zgolj poza«

Ljubljana – »Dobra vzgoja je najboljša zdravstvena vzgoja, zato akcijo Roza ni zgolj poza, kot minister podpiram in menim, da bo potrebno tudi moški svet prepričati, da je rak na dojki bolezen človeštva in le bolezen ženskega spola«, je dejal minister Igor Lukšič predno je skupaj z Mojco Činč Gruntar z Ministrstva za zdravje podelil priznanja.



Zmagovalec natečaja je bil video film »Moj bend«, ki so ga ustvaril Klemen Berus, Zala Košak, Anže Mraz, Ambrož Pušnik in Peter Rangus iz Gimnazije Novo mesto. Film prikazuje najstnico, ki dobi raka na dojki.

Original.

Sledi »Koledar: rak ne izbira, izberi ti«, ki so ga zasnovale Ana Rus in Ženja Maher iz gimnazije Bežigrad, ter Alja Nike Skrt iz Gimnazije Novo mesto. S koledarjem dijakinje želijo osvestiti ženske (in sebe) o bolezni raka dojk in jih na to spomniti vsak dan.



»Naj ne postane del tebe!« je plakat, ki so si ga zamislile Soniam Muparutsa, Lucija Seljak, Kristina Anželj, Maja Dolinar, Anja Birjukov, Donna Senica, Eva Butala, Alenka Puš, Teja Kumer, Sandra Rovšek iz Gimnazije Antona Aškerca iz Ljubljane. Plakat, ki na prvi sliki prikazuje zdrava dekleta, na drugi pa dekleta v različnih stadijih bolezni, skupaj z jasnim besedilom, spodbuja k preventivnem ravnanju.



Lara Zupančič, iz Gimnazije Novo mesto, avtorica video filma »Ker nič ni nemogoče« se je uvrstila na četrto mesto. S filmsko zgodbo v kateri igrata Anja Zupančič in Benjamin Smole, želi sporočiti: Na koncu bo vse dobro. Če ni dobro, še ni konec; IN NI ŠE KONEC, ČE ŠE NI DOBRO. Ne prepustimo bolezni naključjem



Nagrajen pa je tudi prispevek v Office Power Pointu »Povežimo se”, ki so ga ustvarili Maša Manca Florjanič, Alja Zgonc, Maja Prešern, Nina Zoran, Tjaša Umbreht in Ana Marija Stanič z Gimnazije Novo mesto, ki je tudi absolutni zmagovalec spletnega glasovanja, saj je prejel kar 5.228 glasov.



Kreativni natečaj za dijake in dijakinje srednjih šol je potekal v času rožnatega oktobra, meseca boja proti raku dojk v sodelovanju s slovensko Europo Donno, farmacevtsko družbo Roche in Zavodom MedOverNet ob podpori Ministrstva za zdravje, Ministrstva za šolstvo in šport, ter Onkološkega inštituta Ljubljana.


Skupinski posnetek pred katedralo v Milanu

Prvi natečaj »Roza ni zgolj poza« je zelo dobro uspel zato ga bo farmacevtska družba Roche sponzorirala tudi naslednje leto.
.

07 december 2009

Janez Šinkovec razstavlja v medicinskem centru Iatros

V medicinskem centru IATROS v Ljubljani razstavlja ljubiteljski slikar Janez Šinkovec, ki drugače opravlja delo višjega državnega tožilca-svetnika. S slikarstvom se ukvarja 'za svojo dušo' in ne zato, da bi se afirmiral kot slikar. Na otvoritvi je slikar eno slikarsko delo podaril društvu Beli obroč. Sliko je prevzela predstavnica Belega obroča Vlasta Nussdorfer.


Vlasta Nussdorfer prejema darilo od Janeza Šinkovca.

Janez Šinkovec je Ljubljančan. Z risanjem in slikanjem se je pričel ukvarjati na začetku gimnazije. V začetku je uporabljal svinčnik in risal karikature. Kasneje pa je pričel preizkušat tudi druge tehnike. Sedaj je njegova najbolj priljubljena tehnika nanašanje oljnih barv z lopatico.


Pavle Košorok (z leve) in Janez Šinkovec

Dušan Koman, kustos SAZU je zapisali, da imajo njegove slike jasno izpoved, ki toplo nagovorijo gledalca. Iz njih vejeta optimizem in veselje do življenja. Motivi so raznoliki, od tihožitij, portretov in aktov. Najraje pa se posveča krajini, pa naj si bo to ruralna (kmetijska), ali upodobitev nedotaknjene narave. Zanj je značilno, da je v mladosti slikal realistično, kasneje pa je svojo pot ustvarjalno pot nadaljeval kot impresionistično občuten avtor.


Janez Šinkovec svojo slikarsko pot nadaljuje kot impresionistično občuten avtor.

Na otvoritvi razstave je kulturnem sporedu sodelovala Marina Horak, znamenita pianistka in glasbena pedagoginja, Bernard Brizani, študent akademije za glasbo in igralka Ivanka Mežanova.