Drage Slovenke in Slovenci, spoštovane državljanke in državljani,
leto 2010 bo prelomno leto. Za nami je namreč najbolj surovi čas največje svetovne gospodarske krize po drugi svetovni vojni, pred nami pa možnost, da Slovenija gospodarsko in socialno okreva in se hkrati pripravi za nov razvojni zagon.
Tvegam napoved, da bo leto 2010 boljše leto. Najprej zato, ker dovolj pomembnih
kazalcev kaže, da je najtežji čas krize za nami. Drugič zato, ker za razliko od lanskega leta za prihodnje lahko bistveno bolj jasno predvidevamo probleme in njihove možnrešitve. Tretjič zato, ker smo najtežji del krize preživeli tako, da smo obdržali potrebno solidarnost in socialno povezanost naše družbe, kar nam, četrtič zdaj omogoča, da velikopotezno zastavimo nekatere zahtevne strukturne reforme in povečamo našo konkurenčnost.
Naša vizija je, da presežemo povprečno razvitost Evropske unije in se umestimo v krog najbolj konkurenčnih in solidarnih držav na svetu. Zdaj, ko se to sliši še posebej utopično, zdaj je pravi čas, da storimo odločilne korake v tej smeri. Če si danes skoraj vse razvite ekonomije ližejo rane po hudi krizi, bomo prihodnji božič že natančneje vedeli, katera med njimi bo v naslednjem razvojnem ciklusu zmagovalka in katera poraženka. Tekma bo neusmiljena. Slovenci imamo dovolj notranjih moči, znanja in samozavesti, da moramo stremeti k uspehu. Vlada se svoje odgovornosti glede tega v celoti zaveda.
Zato ima vlada za prihodnje leto tri konkretne cilje: prvič, stabilizirati pozitivno gospodarsko rast na medletni ravni okrog enega odstotka. Drugič, zmanjšati proračunskiprimanjkljaj za pol odstotne točke, in tretjič zadržati stopnjo anketne brezposelnosti pod sedmimi in pol odstotki.
Če hočemo zmagati moramo delati skupaj in v skupno dobro. To je moralni in legitimni vzvod naše moči za rešitev najtežjih problemov. Dajmo vse od sebe in ne vse samo za sebe. Pokažimo najboljše lastnosti našega narodovega značaja – upornost, zmagovalno miselnost in samozavest.
Prihodnje bo torej prelomno leto, bo boljše leto in bo čas za zmagovalce. Vse dobro.
.
26 december 2009
Praznik dneva samostojnosti in enotnosti
Minilo je 19 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem smo 23. decembra 1990, Slovenci pokazali enotnost. Na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je pritrdilno odgovorilo 88,5 odstotka vseh volivcev. Rezultati so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december obeležujemo kot državni praznik.
Sprva se je praznik imenoval dan samostojnosti, konec septembra 2005 pa je DZ sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.
Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.
Letošnja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bila že v sredo v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa je bil predsednik vlade Borut Pahor. Praznik so pred tem počastili tudi poslanci DZ s slavnostno sejo, na kateri je bil slavnostni govornik podpredsednik DZ Miran Potrč. Ljubljanski nadškof Alojz Uran pa je istega dne vodil mašo za domovino.
Vir:STA. Foto: J.Platiše in STA
.
Sprva se je praznik imenoval dan samostojnosti, konec septembra 2005 pa je DZ sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.
Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.
Letošnja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bila že v sredo v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa je bil predsednik vlade Borut Pahor. Praznik so pred tem počastili tudi poslanci DZ s slavnostno sejo, na kateri je bil slavnostni govornik podpredsednik DZ Miran Potrč. Ljubljanski nadškof Alojz Uran pa je istega dne vodil mašo za domovino.
Vir:STA. Foto: J.Platiše in STA
.
24 december 2009
Božična poslanica nadškofa Urana
Božični praznik danes poznajo vsi ljudje. Praznujemo ga različno: nekateri se veselijo prostih dni, drugi priložnosti za nakupovanje, tretji veselega decembra ali uživanja novoletnih počitnic. Za mnoge je božič družinski praznik, ko so vsaj nekaj časa lahko vsi skupaj.
Verski običaji marsikoga predramijo, da se v spominu vrača v otroštvo in zahrepeni po toplini, ki jo je nekdaj doživljal. Različne življenjske preizkušnje tovrstne želje še okrepijo.
Skrivnost vere nam osrednje sporočilo božičnega dogodka želi znova posredovati. Mlada družina, Jožef, Marija in Jezus išče dom, razumevanje in sočutje. Ne najde drugega prostora kot zapuščeno votlino, stajo za živali izven mesta Betlehem.
Ali podobno vprašanje ne vznemirja nas tudi danes? Za običajno družino očeta, matere in otrok je v naši družbi čedalje manj prostora, vse druge oblike skupnega življenja postajajo privilegirane. Sporočilo božiča je jasno. Pred našimi očmi je sveta družina, ki je zgled vsem družinam. Skupnost po Božji zamisli, ki more edina nuditi otroku vse, kar potrebuje: telesno življenje, varnost očeta in nežnost matere, osebe za identifikacijo, duhovno sporočilo prednikov in odkrivanje smisla življenja.
Božji otrok prihaja, da razodene človekoljubnost Boga in bistvo človeka za vse čase.
Veselimo se čudeža življenja, ki je hlev spremenil v svetišče in ki se je približal vsem ubogim ter postal kruh za življenje sveta. Sprejmimo ga v svoje srce.
Tako bomo lahko povsod prinašali veselje in sporočilo, da Bog še ni obupal nad človekom in tudi najbolj izgubljenemu bitju omogoča nov začetek.
Vsem vam, posebej bolnim, obupanim, zasvojenim in zapornikom voščim mir božične noči, ki naj vas z Božjim blagoslovom spremlja tudi v novem letu 2010.
.
Verski običaji marsikoga predramijo, da se v spominu vrača v otroštvo in zahrepeni po toplini, ki jo je nekdaj doživljal. Različne življenjske preizkušnje tovrstne želje še okrepijo.
Skrivnost vere nam osrednje sporočilo božičnega dogodka želi znova posredovati. Mlada družina, Jožef, Marija in Jezus išče dom, razumevanje in sočutje. Ne najde drugega prostora kot zapuščeno votlino, stajo za živali izven mesta Betlehem.
Ali podobno vprašanje ne vznemirja nas tudi danes? Za običajno družino očeta, matere in otrok je v naši družbi čedalje manj prostora, vse druge oblike skupnega življenja postajajo privilegirane. Sporočilo božiča je jasno. Pred našimi očmi je sveta družina, ki je zgled vsem družinam. Skupnost po Božji zamisli, ki more edina nuditi otroku vse, kar potrebuje: telesno življenje, varnost očeta in nežnost matere, osebe za identifikacijo, duhovno sporočilo prednikov in odkrivanje smisla življenja.
Božji otrok prihaja, da razodene človekoljubnost Boga in bistvo človeka za vse čase.
Veselimo se čudeža življenja, ki je hlev spremenil v svetišče in ki se je približal vsem ubogim ter postal kruh za življenje sveta. Sprejmimo ga v svoje srce.
Tako bomo lahko povsod prinašali veselje in sporočilo, da Bog še ni obupal nad človekom in tudi najbolj izgubljenemu bitju omogoča nov začetek.
Vsem vam, posebej bolnim, obupanim, zasvojenim in zapornikom voščim mir božične noči, ki naj vas z Božjim blagoslovom spremlja tudi v novem letu 2010.
.
Božična poslanica predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka
"Božič je najlepši čas v letu. Še nekaj ur, pa bomo sedli za mizo skupaj z našimi bližnjimi, izmenjali si bomo darila in izmenjali bomo dobre želje.
Božič je čas dobrih želja in čas, ko mislimo na vse tiste, ki potrebujejo našo pozornost, ki potrebujejo tudi našo pomoč. Med nami živijo ljudje, ki so osamljeni, ki so bolni in ki potrebujejo pomoč na razne načine. Prav je, da se tega spomnimo in zanje kaj storimo.
Danes sem imel priložnost obiskati ljubljanski center za brezdomce, preživeti nekaj časa z ljudmi, ki se tam zbirajo, in jim tudi zaželeti vse dobro v želji, da bi tudi njim življenje prihodnje leto potekalo lepše.
V naši družbi moramo razvijati solidarnost. Imamo odlične organizacije, veliko humanitarnih aktivistov, ljudi, prostovoljcev, ki skrbijo za druge. Prav je, da jim pomagamo in prav je, da vemo, da bo tudi naša država v prihodnje storila več za to, da bo naša solidarnost še naprej dobra in da bo življenje vseh ljudi pri nas lepše."
.
Božič je čas dobrih želja in čas, ko mislimo na vse tiste, ki potrebujejo našo pozornost, ki potrebujejo tudi našo pomoč. Med nami živijo ljudje, ki so osamljeni, ki so bolni in ki potrebujejo pomoč na razne načine. Prav je, da se tega spomnimo in zanje kaj storimo.
Danes sem imel priložnost obiskati ljubljanski center za brezdomce, preživeti nekaj časa z ljudmi, ki se tam zbirajo, in jim tudi zaželeti vse dobro v želji, da bi tudi njim življenje prihodnje leto potekalo lepše.
V naši družbi moramo razvijati solidarnost. Imamo odlične organizacije, veliko humanitarnih aktivistov, ljudi, prostovoljcev, ki skrbijo za druge. Prav je, da jim pomagamo in prav je, da vemo, da bo tudi naša država v prihodnje storila več za to, da bo naša solidarnost še naprej dobra in da bo življenje vseh ljudi pri nas lepše."
.
Naročite se na:
Objave (Atom)