Mnoge mlade ženske od sebe zahtevajo preveč. Kaj jih žene?

Zakaj si nekatere postavijo nemogoč cilj? Zakaj se oklepamo iluzije, da zmoremo, s tako silo? Ciljati previsoko vzdržuje iluzijo (in olajšanje ob tem prividu), da bomo nekoč kos vsemu, pa če se le trudimo in prisilimo dati vse od sebe.

Mlada mati, ki je »na koncu z živci«, bo odklonila pomoč, ker kljub stiski noče doživljati dejstva, da res ne more. Že misel, da RES NE ZMORE, ji je neznosna. To je otroško odzivanje, obramba otroka, ki se je nekoč oklenil iluzije, kaj vse bo zmogel, da je premagal obupno ničevost v sebi.

Odrasel človek pa s težavo, a realistično sprejme, kar mu sporoča realnost: »Očitno je, da ne zmorem, dovolj je dokazov in prepričal sem se.«

To sicer prizadene njegova pričakovanja o sebi, ki jih mora nekoliko znižati. Njegov ego trpi, srce pa poskakuje od veselja! Samospoštovanje namreč ostane nedotaknjeno. Še več: prav v imenu samospoštovanja človek žrtvuje svojo napihnjeno predstavo o sebi za resnično in verodostojno samopodobo, ki jo lahko ceni iz čiste vesti.

Če smo v srcu ostali poraženi otroci, nočemo nižati svojih predstav o lastnih sposobnostih, pa naj bodo še tako očitne.Oglejmo si te primere.

Rešila bo moža in ga odvadila alkohola, ker to zmore!
Prepričala bo moškega, ki se noče odločiti za življenje v dvoje in zvestobo, ker ji mora uspeti, če bo le dovolj vztrajna.
Dosegla bo, da bodo otroci uspešni v šoli, pa naj jo stane, kar hoče!
Stregla bo bolnim sorodnikom ob vseh urah, pa četudi ne spi več ponoči, ker je samo ona med sorodniki tega sposobna.
Opravila bo dodatno delo v službi, pa čeprav niti rednega dela ne dohaja več.

V tej notranji prisili vidimo, kako se borimo na življenje in smrt in kako ne opazujemo, kaj se res dogaja v drugem in v nas. Živimo v filmu (naslov: Izredna ženska), v scenariju z obveznim srečnim koncem.Ta film lahko vrtimo vsak dan na novo. Sicer običajno ne pridemo do srečnega konca, zato vsak dan začnemo spet na novo. Včasih se film zavrti za en dan do srečnega konca in to nas ohrabri, da nadaljujejmo še tisočkrat. Za prenos te zmage v življenje pa nimamo možnosti, ker nič v realnosti ni enako kot v filmu. Niti mi.

Važen korak do miru in sreče je, da opustimo nemogoče naloge in si postavljamo cilje, ki nas bodo privlačevali. In obenem razvijali.
Kot roža išče sonce, tako naša zdrava sredina išče prave cilje, naloge po naši meri in prizadevanja, ki nas hranijo in vodijo v lahkost.
Življenje ni muka, jemlje nam bremena z ramen, če živimo zavestno in ljubeče do sebe, kaže na smer, v kateri je prostor za naše hrepenenje. Če se priganjamo, nas bo oviralo v naše dobro, in nas sililo, da se preusmerimo.

Zato se ne zaganjajmo proti vsemu, kar nam govori, da ne zmoremo. Tam je roka, ki nas boža in vabi v olajšanje, ponuja resnico in pomoč. Ni treba, da se odpovemo svojim sanjam.

Mučenju sebe se je res treba odpovedati, če hočemo zaživeti.

Alenka Rebula
.

Izjava predsednika republike o Zakonu o socialnem podjetništvu

Predsednik republike dr. Danilo Türk poudarja, da je Zakon o socialnem podjetništvu, ki je v razpravi v državnem zboru, nadvse pomemben zakon, ki ureja vprašanje socialne ekonomije in postavlja temelje socialnega podjetništva, solidarnosti in neprofitnosti. Posebnost tega zakona je, da ga je predlagala skupina poslancev in da so se v razpravo vključili številni predstavniki civilne družbe. To daje po mnenju predsednika predlogu zakona še poseben pomen in težo, saj ga narekujejo skupni interesi civilne družbe, državnega zbora in vlade.


Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Foto BOBO.

Predsednik republike izpostavlja, da je socialno podjetništvo pomembna možnost in priložnost za zaposlovanje ter za razvijanje novih produktov in storitev. Socialno podjetništvo odpira nove vidike, ne samo socialne ekonomije, ampak tudi posrednega vstopanja na trg dela, storitev in produktov. Njegova posebnost pa je tudi v tem, da je močno vpeto v produkcijske in storitvene okvire za zadovoljevanje lokalnih potreb oziroma trgov.

Razprava o tem zakonu in pozornost, ki jo bodo poslanci namenili socialni ekonomiji in socialnemu podjetništvu, bo pomenila nadvse pomemben prispevek k razvoju te oblike organiziranja dela, usposabljanja, pa tudi zaposlovanja. Po predsednikovem mnenju vso podporo zaslužijo tiste določbe zakona, ki določajo poseben sklad za socialno podjetništvo, dodatne olajšave za težje zaposljive in druge oblike pomoči, ki naj bi jih zagotovila država na davčnem, organizacijskem in statusnem področju.
.

RUSALKA - Odmevna produkcija opernega festivala iz Glyndebourna

»S to veličastno novo produkcijo se je Dvořakova Rusalka približala zapoznelemu mednarodnemu priznanju ene od velikih mojstrovin romaničnega repertoarja. Predstava je nenavadno ganljiva, zatopljeno nadzemeljska in omamno lepa«, je zapisal Rupert Christiansen v The Telegraph.

Še 1., 3. in 4. februarja ob 19. uri, ter 2. februarja ob 15. uri si v Galusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani lahko ogledamo Dvořakovo Rusalko, v izvedbi Opere Slovenskega narodnega gledališča in baleta Ljubljana, pod taktirko češkega dirigenta Tomáša Hanusa, ki je pred kratkim z velikim uspehom dirigiral Rusalko v režiji Martina Kušeja v Bavarski narodni operi v Münchnu. Režija pa je delo Melly Still, priznane režiserke in koreografinje iz Velike Britanije.



V alternaciji (izmenjavi) s češko-bolgarsko sopranistko Christino Vasilevo v naslovni vlogi nastopa ruska sopranistka Tatjana Monogarova, ki je zaslovela kot Tatjana v operi P. I. Čajkovskega Evgenij Onjegin v režiji Dmitrija Černjakova v moskovskem Boljšoj teatru (pela jo je tudi v Palais Garnier v Parizu in v Teatro Real v Madridu). Tatjana Monogarova je nedavno v Houstonu interpretirala Lizo v Pikovi dami in Rusalko v Semperjevi operi v Dresdnu.

Solistična zasedba. Rusalka: Tatjana Monogarova / Christina Vasileva, Princ: Branko Robinšak / Ludovit Ludha, Kneginja: Vlatka Oršanić / Milena Souček Morača, Ježibaba: Mirjam Kalin / Monika Bohinec, Povodni mož: Saša Čano / Gustáv Beláček, Kuharček: Elena Dobravec, Gozdar / Lovec: Jože Vidic / Robert Vrčon, Prva
gozdna vila: Katja Konvalinka / Dunja Spruk, Druga gozdna vila: Francka Šenk / Norina Radovan, Tretja gozdna vila: Barbara Sorč.
.

Izjava predsednika republike o Zakonu o prostovoljstvu

Predsednik republike dr. Danilo Türk poudarja, da Zakon o prostovoljstvu, ki ga v tem tednu obravnava državni zbor, ureja nadvse pomembna vprašanja za razvoj in utrjevanje prostovoljnega dela. Po predsednikovem mnenju so pomembne predvsem tiste določbe, ki naj bi uredile materialne pogoje za prostovoljno delo, položaj prostovoljstva in povezanost nevladnega sektorja in različnih civilnodružbenih organizacij z javnimi ustanovami in njihovimi dejavnostmi.



Predsednik izpostavlja, da ima prostovoljstvo v Sloveniji dolgo tradicijo in še posebej pride do izraza ob nesrečah, pa tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. Marsikje se je v takih razmerah mogoče opreti na dobre sosedske odnose za premagovanje različnih osebnih stisk in nudenje medsebojne pomoči. Prostovoljstvo je pomembna sestavina sosedske pomoči ter ena izmed najbolj razvitih oblik povezovanja in solidarnosti. Predsednik opozarja, da bi morali to dejstvo upoštevati tudi pri pripravi drugih zakonov.

Kako bo zaživel zakon, je veliko odvisno tudi od razprave v državnem zboru in naklonjenosti poslancev do prostovoljstva, pa tudi od vlade, ki naj bi po sprejetju zakona oblikovala vladno strategijo na področju prostovoljstva, še dodaja predsednik dr. Danilo Türk.
.