17 november 2011

Na Viču odprli nov Dnevni center za starejše

Ljubljana, 16.11.2011 – Na Viču sta Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana in Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana (MZU), ki je tudi predsednik AGE, največjega evropskega združenja starejših, odprla nov Dnevni center aktivnosti za starejše. To je že četrti od osmih, ki je v upravljanju MZU Ljubljana.



















V Ljubljani je od leta 2005, ob podpori Mestne občine Ljubljana, svoja vrata odprlo že osem Dnevnih centrov aktivnosti za starejše (DCA). Štirje izmed njih, med njimi tudi Dnevni center aktivnosti za starejše na Viču,Tržaška 37 (nasproti Ilirije) delujejo pod okriljem Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Prvi DCA je bil odprt pred sedmimi leti na Povšetovi, drugi, pred petimi leti na Puhovi in na Gosposvetski pred dvema letoma.




Dnevne centre aktivnosti za starejše v Ljubljani dnevno obišče od 30 do 80 ljudi. Njihovi programi so zelo pestri in prispevajo k ustvarjanju ugodnih pogojev za kvalitetnejše bivanje starejših. Starejši meščani in meščanke se lahko udeležujejo raznovrstnih aktivnosti za vzdrževanje psihofizične kondicije, družabništva in medgeneracijskega povezovanja, ter drugih prostočasnih aktivnosti kot so umetniško ustvarjanje, vodena telesna vadba, joga in tečaji tujih jezikov.



















V kulturnem sporedu so nastopili otroci iz Mladinskega doma Malči Belčeve, KUD Židan parazol in pevski zbor 60+ iz DCA Gosposvetska. Nove prostore DCA na Viču pa je s svojimi umetniškimi deli okrasila Vesna Aljančič iz DCA Povšetova.







.

14 november 2011

S sporočilom SMS lahko takoj preverimo če smo zdravstveno zavarovani

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je uvedel nov način preverjanja zdravstvenega zavarovanja. Če smo zavarovani oziroma, če imamo plačano obvezno in prostovoljno zavarovanje lahko sedaj, v nekaj sekundah preverimo, kar z SMS-om tako, da z mobilnem telefonom pošljemo, na telefonsko številko 031 771 009 SMS sporočilo, v katerem je potrebno napisati ZZ in devetmestno številko (brez presledka), ki je na prvi strani naše zdravstvene kartice.

















V odgovoru, ki je brezplačen, in bo prispel v nekaj sekundah bosta napisni začetnici vašega imena in priimka z vašo devetmestno številko, ter npr. OBVEZNO ZAVAROVANJE JE UREJENO. DOPOLNILNO ZAVAROVANJE JE UREJENO PRI VZAJEMNI., če sta obe zavarovanji plačani. Ta storitev je posebno pomembna za vse tiste, ki sumijo, da jim delodajalec ali kdo drug ne plačuje redno obvezno zdravstveno zavarovanje, je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci ZZZS.


.

11 november 2011

Trbovljske rudarske kolonije

Kaj so bile rudarske delavske kolonije? V dobesednem pomenu - večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih hiš. V prenesenem smislu - v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti (po SSKJ). Sredi povsem kmečkega okolja Zasavja v 19. stoletju so bile delavske kolonije natanko to.

Kolonije so bila najemniška (režijska ali podjetniška) stanovanja, ki so jih gradili podjetniki za svoje delavce v bližini tovarn in rudnikov, torej v glavnem za nižje sloje prebivalcev.

Pojavile so se kot veja utilitaristične, na korist preračunane, ekonomske teorije.Temeljna zakonitost gradnje kolonij, grajenih po načelu – čim hitreje in čim ceneje - je bila, da se morajo vložena sredstva povrniti in zagotoviti profit.

Graditi so jih začeli po sklepu drugega kongresa montanistov v Ljubljani 1869. H gradnji stanovanj za delavceje lastnike večjih podjetij proti koncu 19. stoletja silila tudi stanovanjska zakonodaja.

Gradnjo primernejših bivališč pa je spodbujal še zakon o delavskih stanovanjih. Pojav kolonij pomeni prelom s tradicionalnim stavbarstvom, saj so zgrajene po enotnih načrtih, uveljavljenih povsod tam, kjer je bila koncentracija delavstva velika. Likovne komponente so zanemarjene oz. obrobne, kakršen je bil tudi socialni položajstanovalcev.

Po gradbeni plati so bile kolonije v času nastanka moderne naselbine. Urejena infrastruktura in higienski nadzor, dvig bivalnega standarda z odpravo črnih kuhinj, napeljava elektrike po prvi svetovni vojni,… prenaseljenost pa tako ali tako ni bila le posebnost delavskih naselij, pač pa so jo do obisti poznali tudi v ruralnem okolju. Danes urbanistično degradirana območja so bila v času nastajanja začetnice urbanizma, če ga pojmujemo kot celovito načrtovanje in oblikovanje naselij s funkcijskega, tehniškega in z likovnega vidika.




Kolonijo poleg arhitekture same najbolj definirata še neizogibna komunikacija ter socialna in profesionalna izenačenost stanovalcev, saj so bile namenjene različnim družbenim slojem: delavcem, nadzornikom in poduradnikom ter uradnikom.

V Zasavju lahko sistematični gradnji kolonij sledimo od 70. let 19. stoletja naprej, ko je Trboveljska premogokopna družba - TPD prevzela drugega za drugim vse zasavske rudnike.






















Do leta 1870 so bila za proletariat običajna enoprostorska stanovanja s sobo in kuhinja v enem prostoru, ki si ga je včasih delilo celo več družin. Po letu 1870 se uveljavijo kolonije s skupnimi kuhinjami: od dve do štiri družine so si delile le kuhinjo, sobo, in s tem vsaj minimalno zasebnost, pa je imela vsaka družina svojo (Kolonija za cesto, Kurja vas, Polaj....). Po letu 1890 obsegajo kolonijska stanovanja že sobo in kuhinjo za vsako družino.



Rudniška stanovanja so se dodeljevala po posebnih kriterijih. Prvi pogoj je bil vsaj pet let službe pri rudniku in družina, če je kandidat prosil za stanovanje s kuhinjo. Če je imetnik stanovanjske pravice službo izgubil ali če je umrl, se je morala družina v 30 dneh izseliti. Nad rudniškimi stanovanji je bdel tehnični uradnik TPD, v njegovem imenu so nadzor izvajali hišnik, njegov namestnik in en pomočnik. Najbolj moteče »elemente« (zanemarjene, pijance in prepirljivce) so lahko tudi izselili iz kolonijskih stanovanj. Tak sistem nadzora in represivni ukrepi, ki so iz njega izhajali, so bili regulativ, ki je zagotavljal določeno stopnjo higiene in redno vzdrževanje prostorov.

Razlogi za gradnjo kolonij.
Velikemu prilivu nove delovne sile z nerešenim stanovanjskim vprašanjem je bilo potrebno ponuditi najosnovnejše bivalne pogoje. Zagotoviti je bilo potrebno pogoje za izvajanje 12-urnega delavnika, zato so morala biti delavska stanovanja v neposredni bližini zaposlitve.

Zajeziti je bilo potrebno ekonomsko migracijo in s stanovanji pridobiti nove delavce. Zaslužek na eni in zagotovljeno stanovanje na drugi strani sta neustavljivo privabljala trume ljudi, ki razen pridnih rok niso imeli ničesar. Da kupčija le ni bila tako ugodna, je bilo skrito v »drobnem tisku.« Stanovanja so se uporabljala kot sredstvo pritiska na delojemalce, ki jim je ob stavkah grozila najprej izguba doma. Tudi mezde so bile lahko nižje na račun obračunane stanarine.

Tukaj si oglejte fotogalerijo na FB.
.

29 oktober 2011

Srečanje upokojenih penologov iz zaporov Dob

Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (ZPKZ) Jože Podržaj je konec oktobra sprejel upokojene penološke delavce (penologija je nauk o delu z obsojenimi osebami) ZPKZ Dob pri Mirni in jih povabil na ogled novozgrajenih zaporov. Temu je sledila pogostitev z družabnim srečanjem.

Novozgrajeni zapori na Dobu pri Mirni.


















Na srečanju, ki so postala že tradicionalna je Jože Podržaj dejal, da cenijo njihovo delo, da niso pozabljeni in da je namen srečanj tudi v tem, da se srečajo z nekdanjimi sodelavci. Posebej je poudaril, da se čuti dolžnega, da upokojene delavce seznanja kako se njihovo delo nadaljuje in nadgrajuje.

Upokojene penologe je nagovoril Jože Podržaj, direktor ZPKZ Dob pri Mirni.



Nekdanji delavci ZPKZ so, si z zanimanjem ogledovali enoposteljne in triposteljne sobe za obsojence v katerih so sanitarije s kopalnico. Posebno zanimanje pa so vzbudili prostori fitnes. Najdlje so se zadržali na vrhu zgradbe kjer je urejeno športno igrišče. Ugotavljali so, da gre za zelo visok standard, ki bo izboljšal pogoje bivanja obsojencem med prestajanjem kazni. Izboljšali pa se bodo tudi pogoji dela za zaposlene.


Penologi so z zanimanje poslušali predstavitev novih zaporov, ki jo je podal poveljnik ZPKZ Dob pri Mirni 



Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni upokojenim delavcem omogoča tudi letovanje v njihovih počitniških apartmajih, ki jih imajo na morju, toplicah in hribih. Razumljivo je, da imajo pri dodeljevanju prednost še zaposleni delavci.
.