Prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., že skoraj 30 let deluje na področju humanitarnosti, saj je ob svojem zdravniškem poklicu na Onkološkem inštitutu spoznala, da bolniki z rakom poleg zdravniške oskrbe nujno potrebujejo tudi psihosocialno pomoč. Z namenom kar najbolje pomagati ljudem v stiski je začela uvajati prostovoljsko pomoč bolnikom in je leta 1986 ustanovila Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. V društvu, ki mu sedaj tudi predseduje in se mu po upokojitvi še bolj predano posveča, prostovoljsko svetuje, vodi programe, ureja publikacije in piše za spletne objave.
Vse to dela v želji pomagati ljudem v stiski. Poleg dela v svojem društvu si vseskozi prizadeva za ureditev razmer za kvalitetno delo humanitarnih organizacij. Sodelovala je pri sprejemanju zakonodaje o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in ustanavljanju Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, še posebej pri oblikovanju preglednega sistema financiranja, ki bi pravično zajel celotni spekter oseb, uporabnikov invalidskih in humanitarnih organizacij. Bila je ena od soavtoric Zakona o humanitarnih organizacijah in je sodelovala pri medresorskem usklajevanju te zakonske pobude in v razpravah z organi Državnega zbora.
Z izrazitim smislom za konstruktivni dialog in z nekonfliktnostjo dosledno uveljavlja pravice bolnikov in vzpodbuja partnerstvo ter sodelovanje med humanitarnimi in invalidskimi organizacijami. Prav s to lastnostjo vse od ustanovitve Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije podpira osnovno idejo foruma, to je sodelovanje med humanitarnimi organizacijami. S svojim delom pomembno prispeva k spoštovanju humanitarnega dela in je velika promotorka prostovoljstva in solidarnosti med ljudmi.
Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije je v Novem mestu podelil šest posebnih priznanj za dolgoletna udejstvovanja v humanitarnih organizacijah in prispevke k razpoznavnosti in spoštovanju humanitarnega dela. Podelili so jih:
Z izrazitim smislom za konstruktivni dialog in z nekonfliktnostjo dosledno uveljavlja pravice bolnikov in vzpodbuja partnerstvo ter sodelovanje med humanitarnimi in invalidskimi organizacijami. Prav s to lastnostjo vse od ustanovitve Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije podpira osnovno idejo foruma, to je sodelovanje med humanitarnimi organizacijami. S svojim delom pomembno prispeva k spoštovanju humanitarnega dela in je velika promotorka prostovoljstva in solidarnosti med ljudmi.
Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije je v Novem mestu podelil šest posebnih priznanj za dolgoletna udejstvovanja v humanitarnih organizacijah in prispevke k razpoznavnosti in spoštovanju humanitarnega dela. Podelili so jih:
Zalki Klemenčič iz Območnega združenja Rdečega križa Metlika, ki je aktivna članica mnogih društev in pobudnica mnogih dobrodelnih akcij, s katerimi je pomagala številnim družinam in posameznikom.
Zdenki Koser iz Društva Ozara Slovenija, ki je zaslužena za vzpostavitev Mreže stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, znotraj katere danes deluje 15 stanovanjskih skupin.
Ludviku Kordežu iz Rdečega križa Slovenije, ki aktivno deluje pri oblikovanju razvojnih politik in okoljevarstvene politike Rdečega križa Slovenije ter je tesno povezan s krvodajalstvom.
Adiju Smolarju, ki je slovenski glas humanitarnosti, solidarnosti in poštenja.
Ljubislavi Škibin, ki je dolgoletna članica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter predsednica Podružnice Kras. Organizira številne aktivnosti podružnice, ki je pod njenim vodstvom najbolj aktivna podružnica Društva za zdravje srca in ožilja.
Aleksandri Torić Gorup, ki je ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Koronarnega kluba Ljubljana, je ena izmed soustvarjalcev programa vseživljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov, ki ga danes aktivno izvajajo v vseh koronarnih društvih in klubih.
Na kongresu so bili predstavljeni tudi primeri dobre prakse delovanja in sodelovanja humanitarnih organizacij. Glavni poudarek kongresa je bil na pomembnosti sodelovanja med humanitarnimi organizacijami in tudi drugimi institucijami, saj je le tako možno uspešno reševati stiske posameznikov.
Sporočilo kongresa je, da je potrebno resno pristopiti k reševanju naraščajoče revščine v Sloveniji. Humanitarne organizacije, ki so glas svojih uporabnikov, nameravajo nadaljevati z opozarjanjem na neustrezne rešitve, katerih posledica bi bilo slabšanje položaja njihovih uporabnikov in večanje socialnih stisk.
Foto: Filantropija
