Besedilo, foto in video: Janez Platiše
19 november 2013
Vesna Aljančič razstavlja v Dijaškem domu Poljane
V Dijaškem domu Poljane v Ljubljani, poleg Srednje zdravstvene šole, je ravnateljica Nataša Fifolt, odprla razstavo Vesne Aljančič, ki je članica Dnevnega centra aktivnosti za starejše na Povšetovi 20. Razstavlja dela iz prešanega cvetja, drobcev stekla in glinene reliefe. 'Vsa dela so tudi moje darilo Dijaškemu domu Poljane', je ob otvoritvi dejala Vesna.
Otvoritev je spremljal tudi bogat kulturni program, ki ga je vodila Boža Saidl, ki je na harmoniki spremljala pevki Ano Kokal in Vero Tomc. Z recitacijo je sodelovala Danica Krempl. Sledil je nastop mlade violinistke, učenke 1.r.GŠM Elza Pintolli in Zoje Bilban Kožuh, učenke 2.r.GŠM, ki jo je s kitaro spremljal njen oče. Za klavirjem pa je bila dijakinja Ema Hostnik.
Besedilo, foto in video: Janez Platiše
Besedilo, foto in video: Janez Platiše
18 november 2013
Peter Opeka je med nami
V organizaciji Civilne družbe za pravično Slovenijo je v nabito polni Unionski dvorani v Ljubljani s predavanjem o pravici in pravičnosti nastopil slovenski misijonar na Madagaskarju Peter Opeka. Predavanja ki se ga je udeležil tudi predsednik RS Borut Pahor je ob prihodu, skupaj s Petrom Opeko, občinstvo pozdravilo z močnim in dolgotrajnim ploskanjem.
Z majhnim denarjem smo na Madagaskarju naredili čudež. Hvala Slovenija, ker nam pomagate, je poudaril. Peter Opeka, ki pravi, da se zavzema za vse reveže. Njegovo sporočilo revnim pa je, naj nikoli ne obupajo in naj se zavedajo, da je pravica na njihovi strani.
Po njegovem bi problem revščine v Sloveniji morali reševati tisti, ki so odgovorni za takšna vprašanja. "Imate parlament, imate vlado, opozicijo. Morate najti rešitev za to, da ne bi bili ljudje revni," je pozval.
V nadaljevanju je dejal, da si na Madagaskarju prizadeva za sožitje in medsebojno razumevanje. Želi si, da bi tudi v Sloveniji prišlo do sprave.
"Slovenija je velika. V njej je upanje in veliko dobrega, zato je potrebno biti bolj optimističen. To pravi nekdo, ki je bil do vratu v smeteh. Govorim iz življenja in prepričanja." je poudaril.
Ko ga učenka vprašala, če je srečo našel na smetišču je odgovoril "Nisem je našel na smetišču. Našel sem jo v ljudeh, ki so živeli na smetišču."
Predavanja so se med drugi udeležila tudi predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj.
Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu. Leta 1966 je vstopil v misijonsko družbo lazaristov. Študiral je teologijo, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je odšel na Madagaskar, kjer živi in deluje kot misijonar in humanitarni delavec. Nekdanji predsednik republike Danilo Türk mu je decembra 2009 podelil zlati red za zasluge za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli.
Besedilo in foto: Janez Platiše
Z majhnim denarjem smo na Madagaskarju naredili čudež. Hvala Slovenija, ker nam pomagate, je poudaril. Peter Opeka, ki pravi, da se zavzema za vse reveže. Njegovo sporočilo revnim pa je, naj nikoli ne obupajo in naj se zavedajo, da je pravica na njihovi strani.
Po njegovem bi problem revščine v Sloveniji morali reševati tisti, ki so odgovorni za takšna vprašanja. "Imate parlament, imate vlado, opozicijo. Morate najti rešitev za to, da ne bi bili ljudje revni," je pozval.
V nadaljevanju je dejal, da si na Madagaskarju prizadeva za sožitje in medsebojno razumevanje. Želi si, da bi tudi v Sloveniji prišlo do sprave.
"Slovenija je velika. V njej je upanje in veliko dobrega, zato je potrebno biti bolj optimističen. To pravi nekdo, ki je bil do vratu v smeteh. Govorim iz življenja in prepričanja." je poudaril.
Ko ga učenka vprašala, če je srečo našel na smetišču je odgovoril "Nisem je našel na smetišču. Našel sem jo v ljudeh, ki so živeli na smetišču."
Predavanja so se med drugi udeležila tudi predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj.
Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu. Leta 1966 je vstopil v misijonsko družbo lazaristov. Študiral je teologijo, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je odšel na Madagaskar, kjer živi in deluje kot misijonar in humanitarni delavec. Nekdanji predsednik republike Danilo Türk mu je decembra 2009 podelil zlati red za zasluge za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli.
Besedilo in foto: Janez Platiše
16 november 2013
15 november 2013
Igralko Olgo Kacjan sprejel župan Ljubljane
Župan Zoran Janković je v Mestni hiši sprejel Olgo Kacjan, dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana, ter ostale ustvarjalce Slovenskega mladinskega gledališča.
Igralka Slovenskega mladinskega gledališča Olga Kacjan je na letošnjem festivalu Borštnikovo srečanje prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo. Članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je bila od leta 1991, in v tem času je pustila neizbrisen pečat s številnimi neponovljivimi vlogami.
Slovensko mladinsko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. V osemdesetih letih se je prestrukturiralo v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.
Na vrhunsko kakovost programa Slovenskega mladinskega gledališča kažejo izjemne kritike v mednarodnem medijskem prostoru in šest nagrad, med katerimi velja izpostaviti Borštnikov prstan Olgi Kacjan, Župančičevo nagrado Ivanu Peternelju in mednarodno nagrado za pogum pri ustvarjanju političnega gledališča svetovni “uspešnici” Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! v Omsku v Sibiriji.
Besedilo: MOL
Foto: Janez Platiše
Igralka Slovenskega mladinskega gledališča Olga Kacjan je na letošnjem festivalu Borštnikovo srečanje prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo. Članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je bila od leta 1991, in v tem času je pustila neizbrisen pečat s številnimi neponovljivimi vlogami.
Slovensko mladinsko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. V osemdesetih letih se je prestrukturiralo v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.
Na vrhunsko kakovost programa Slovenskega mladinskega gledališča kažejo izjemne kritike v mednarodnem medijskem prostoru in šest nagrad, med katerimi velja izpostaviti Borštnikov prstan Olgi Kacjan, Župančičevo nagrado Ivanu Peternelju in mednarodno nagrado za pogum pri ustvarjanju političnega gledališča svetovni “uspešnici” Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! v Omsku v Sibiriji.
Besedilo: MOL
Foto: Janez Platiše
Naročite se na:
Objave (Atom)