Že 100. predstava Hrestača v SNG Opera Ljubljana

V soboto, 3. januarja 2015, bo na odru ljubljanske Opere že stotič zaživela baletna zgodba Hrestač – Božična zgodba madžarskega koreografa in režiserja Yourija Vámosa.

Eno najlepših baletnih pravljic, ki jo je libretist Marius Petipa zasnoval po Dumasovi adaptaciji Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj, je režiser nadgradil z znano brezčasno Božično zgodbo Charlesa Dickensa. V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Skozi sanje spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se pokesa ter postane ljubeč in radodaren človek.

  Velika baletna uspešnica je uprizoritev z globokim sporočilom, da človeka lahko osrečita tudi prijaznost in sočutje do drugih ljudi. Predstava, ki je prava paša za otroški domišljijski svet, bo 3. januarja 2015 na odru SNG Opera in balet Ljubljana od premierne sezone 2002/2003 doživela že stoto ponovitev, kar je za tovrstne predstave izjemen dosežek. Obiskovalce gledališča in ostale ljubitelje baleta prepriča s svojo čarobnostjo in vedno znova pričara praznično vzdušje ter napolni dvorano, saj je kot nalašč tudi za vse tiste, ki radi uživajo v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega. V gala predstavi bodo na ljubljanskem odru v osrednjih vlogah nastopili Rita Pollacchi (Clare), Petar Đorčevski (Boba Cratchita), Juki Seki (Duh smrti), Olga Andreeva (Božični duh) in Kenta Yamamoto (Hrestačev duh). Vir, foto in video: SNG Opera in balet Ljubljana

Božično kosilo v Gostišču Draga

Za Božič sem se odzval povabilu in se na božično kosilo odpravil v Gostišče Draga v dolini Drage pri Begunjah, ki sem ga spoznal na Okusih Radolce. Ni mi bilo žal, da sem se tako odločil. Poleg lepega vremena, čistega zraka in miru sem bil deležen lepega sprejema, dobre postrežbe in odličnega kosila s štirimi hodi.  



Za predjed so mi postregli šunkine zvitke muslin s francosko solato. Sledila je gobova juha. Za glavno jed pa je bil na velikem krožniku srnin medaljon v brusnični omaki in domači slani sirovi štruklji, ki so tudi sestavni del ponudbe Okusi Radolce. Poleg je bila še mešana solata in za konec zelo dobra sladica, ki se ji reče Blejska grmada.



Gostišče Draga je znana po domači slovenski kuhinji, ki izbira živila lokalnega izbora in slovenskega porekla. Predvsem so poznani po skrbno pripravljeni divjačini in ribah iz domačega ribnika. Bolj podrobno pa se o Gostišču Draga lahko seznanite na njihovi spletni strani http://www.gostisce-draga.si/ 


Foto: Janez Platiše

Božična krasitev bazilike sv. Petra v Vatikanu 2014

Sabina Šegula iz Biotehničnega centra Naklo, ki je skupaj s Petrom Ribičem ob pomoči vatikanskih cvetličarjev krasila bazilko sv. Petra v Vatikanu, je sporočila, da je bazilika okrašena in pripravljena za polnočnico katere se bosta tudi udeležila.

Vatikan, 24. 12. 2014 - Danes smo zaključili z božično krasitvijo bazilike svetega Petra v Vatikanu. Čudovito notranjost bazilike v visoko renesančnem slogu smo polepšali s cvetočo dekoracijo. V baziliki, ki pokriva kar 2,3 ha in sprejme 60.000 ljudi se je 80 metrov dekoracije zlilo z okolico. Glavni oltar je tako dobil cvetlični nakit, Berninijevi stebri pa prefinjene cvetoče belo – zeleno – zlate čipke.



V velike vaze iz rdečega marmorja smo dali rdeče božične zvezde. V dekoracijo na tleh pa še vejice božjega drevca z rdečimi plodovi. Cvetoča dekoracija, ki pri polnočnici krasi božje dete, je narejena iz srebrne jelke in belih cvetov orhideje Cimbidium. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki so podprli projekt božične krasitve bazilike sv. Petra v Vatikanu (avtohiša Porsche, IVECO Benussi d.o.o., Agrokor d.o.o., Smithers Oasis). Hkrati se za celotno organizacijo projekta zahvaljujemo Veleposlaništvu RS pri Svetem sedežu.



Simbolika božične zvezde.
                                                                                                                                                        Domovina božične zvezde je Mehika. Legenda, ki prihaja iz Mehike pravi, da je otrok, ki ni imel posebnega darila za oltar v cerkvi, odtrgal plevel in ga nesel na božični večer v cerkev kot darilo. Zgodil se je čudež in plevel se je spremenil v rdečo božično zvezdo. Azteki so imeli božično zvezdo za simbol čistosti, medtem ko danes simbolizira dobro voljo, uspeh, veselje, praznovanje in seveda čas božiča in z njim v krščanstvu rojstvo Jezusa.

dr. Sabina Šegula, Biotehniški center Naklo
Fotografije: Sabina Šegula in Peter Ribič

DRUGI DAN BOŽIČNE KRASITVE BAZILIKE SV. PETRA 

Vatikan, 23. 12. 2014 - Krasitev sva s kolegom Petrom Ribičem nadaljevala skupaj z italijansko floristko Danielo Kanu. Narejenim podlagam smo dodali bele vrtnice, božje drevce in orhideje dendrobium.

Simbolika uporabljenega materiala – drugi dan: Bele vrtnice – imajo več pomenov. V prvi vrsti sporočajo »nebeška si«, hkrati simbolizirajo čistost, čaščenje, ponižnost, nedolžnost. Bela barva simbolizira čistost, mladost, nedolžnost in moralne vrednote. Spodbuja ustvarjalnost, srčnost, sočutje in notranji mir. Bela barva je barva svetlobe in luči, v splošnem spodbuja pozitivne občutke.

 

Božje drevce – ilex – v krščanski simboliki s svojimi trni predstavlja Kristusov pasijon, rdeči plodovi pa darove svetih treh kraljev. Je tudi simbol moči, sreče in upanja. Kot zimzelena rastlina je seveda tudi simbol nesmrtnosti oz. večnega življenja. V dekoracijah so se uporabljale tudi bele orhideje dendrobium. Na splošno orhideje pomenijo prestiž, bogastvo in je cvet uspešnih ljudi. Izdelovanje dekoracije je potekalo cel dan od 7.00 do 18.00. Danes smo dokončali tudi aranžma za balkon bazilike sv. Petra na katerem papež prebere božično poslanico in podari tradicionalni blagoslov mestu in svetu urbi et orbi. Deloma se je že danes odpeljalo nekaj dekoracij v baziliko sv. Petra. Jutri dopoldne bomo celotno dekoracijo končali.

dr. Sabina Šegula, Biotehniški center Naklo

PRVI DAN BOŽIČNE KRASITVE BAZILIKE SV. PETRA 

S Sabino Šegula in Petrom Ribičem iz Biotehničnega centra Naklo, ki že drugič, za Božič, krasita baziliko sv. Petra smo v neposredni povezavi. Sabina Šegula nam je zjutraj iz Vatikana poslala naslednje sporočilo in video posnetek.

Vatikan, 22.12.2014 - Prvi dan sva s kolegom Petrom Ribičem pričela z delom ob 7.uri. Tokrat sva se do vatikanske vrtnarije sprehodila skozi čudovite Vatikanske vrtove. Izdelovali smo podlage iz srebrne jelke, kateri smo po skupinah dodali še klek in pacipreso. Tako smo srebrno zeleno barvno podlago razgibali in podlaga je postala bolj dinamična. Nato smo dodali zlat evkaliptus in zlate storže. Na tako pripravljene podlage bomo kasneje dodali cvetje, saj je potrebno najprej zaključiti z robustnim grobim materialom, da se nežno cvetje ne poškoduje. Delo sva zaključila ob 17. uri.


 
Srebrna jelka, klek, pacipresa – zimzeleno zelenje – simbol nesmrtnosti, večnega življenja.

Pozlačen evkaliptus; evkaliptus je simbol bogastva in varnosti, zaščite.

Pozlačeni borovi storži - bor simbolizira nesmrtnost in božansko svetlobo, ki si jo razlagamo s trajnostjo iglic. V zahodnih mitologijah je simbol izpričane resnice. Poleg tega simbolizira neomajno moč, ki jo prezentirajo mogočne rimske pinije (bor). Je tudi simbol odločnosti in pričakovanja. Borov storž je bil pri starih Grkih amulet za nesmrtnost.

Zlata barva – simbolizira blagostanje, bogastvo, status, vpliv, moč in prestiž. Zlata barva stimulira samozavest, občutek dostojanstva, moči, volje vpliv in jasno vizijo. Simbolizira tudi sonce in svetlobo torej predstavlja vedrino in optimizem.

Zelena barva – simbolizira svežino, vztrajnost, sprostitev, naravo, srečo in uspeh. Barva deluje pomirjajoče in spodbuja lastnosti kot so pripravljenost pomagati, vzdržljivost, tolerantnost in zadovoljstvo. Kot barva, ki vsako leto pomladi »obarva« naravo, zmagoslavno premaga zimo in ponazarja upanje, harmonijo in pomladitev.

Dr. Sabina Šegula, BC Naklo

Proslava za praznične dni in domovino

Na Podružnični šoli Hrušica, Osnovne šole Božidarja Jakca v Štepanjskem naselju je potekala proslava, ki so jo pod vodstvom Marjance Agrež in ostalih učiteljic, pripravili učenci in učenke, na katero so povabili tudi dedke in babice ter druge. Posvečena je bil prazničnim dnem in domovini. Potekala je v polni dvorani Kulturnega doma na Hrušici. 



Ker med božičem in novim letom praznuje tudi naša država so v spored proslave, ki je bil sestavljen iz pevskih in glasbenih točk, recitacij ter plesa, v katerem so skupaj z učenci in učenkami nastopili tudi dedki in babice, vpletli še misli o domovini.



Vprašali so se: Iz česa je domovina? Odgovor: Domovina je iz rek, morja in modrega neba. Je iz travnikov, polja in zelenih gozdov. Domovina je tudi iz mest in vasi, iz hiš, stolpnic in nebotičnikov. V njih živijo ljudje, ki se jim marsikaj pripeti.

 

Domovina je dom. Dom pa je iz očeta in mame in otrok ter seveda iz babice in dedka. V domovini in družini bi moralo biti veliko smeha, saj je smeh zdravilo in najlepše darilo. Smeh polepša dan in prežene skrbi. Prav tako polepša dan tudi vesela pesem.

 

Najlepšo domovino in najboljšo družino ustvarjajo najboljši ljudje. To se trudimo biti mi vsi.

 

In na koncu še prijazno voščilo mladega voditeljskega para: "Dragi dedki in babice ter vsi prisotni. Čestitamo vam za praznik samostojnosti in enotnosti, želimo vam nadvse lepo praznovanje božiča in novega leta."