Naj prostofer 2014 je Vinko Zalar

Za Naj prostoferja 2014 je bil po mnenju uporabnikov razglašen Vinko Zalar iz Ljubljane. Ta naziv si je prislužil z upoštevanjem vseh treh kriterijev. Bil je najboljši po številu prevoženih kilometrom, na vrhu po zadovoljstvu uporabnikov in dobil najvišje ocene uporabnikov. Slovesnosti se je udeležil tudi minister Boris Koprivnikar, ki je bil častni pokrovitelj dogodka in soustanovitelj mreže Matija.

Za prostoferja, ki je bil po mnenju uporabnikov najboljše ocenjen je bil razglašen Rajko Primc iz Ljubljane. Prostofer, ki je prevozil največ prostoferskih kilometrov, preko 5 tisoč, pa je bil Branko Breznik iz Celja. Ker je zbolel je priznanje prevzela njegova žena.



Aktivnim prostoferjem, ki jih preko 80 pa so podelili zahvalne listine. Posebno zahvalo je za prostovoljno delo pri širjenju prepoznavnosti mreže Prostofer prejela Darinka Bukovnik. Priznanja in zahvale je podelil Iztok Polak, direktor mreže Matija.

Slovesnosti se je udeležil tudi minister Boris Koprivnikar, ki je bil častni pokrovitelj dogodka in tudi eden od ustanoviteljev mreže Matija. V nagovor je poudaril, da je vesel ker se projekt Prostofer uspešno nadaljuje.

Predstavljen je bil tu primer dobre prakse iz Občine Radlje ob Dravi kjer se je v okviru projekta Starejšim prijazna občina, ki ga je vodil Inštitut Antona Trstenjaka, pridružila projektu Prostofer. Povezali so se tudi z Zavodom Zadihaj in najeli električni avtomobil za katerega mesečno Občina plačujejo približno 250 evrov.

V njihovi občini sedaj prostovoljci z električnim avtomobilom vozijo starejše ljudi po opravkih. "K premišljeni akciji, kako izboljšati mobilnost starejših v naši Občini nas je se spodbudila ukinitev javnega avtobusnega prevoza," je poudaril Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi.

Glavni pokrovitelj dogodka je bil T-2. Ostali pokrovitelji pa so bili Toyota Slovenija, Hartmannn, VPD Bled, Avtotehna, Lidl, Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenija.

Homerjeva Iliada v režiji Jerneja Lorencija bo zaživela v Gallusovi dvorani CD

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo v soboto, 24. januarja, ob 20.00 premiera krstne uprizoritve Homerjeve Iliade, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. Režiser uprizoritve je Jernej Lorenci, ki je skupaj z dramaturgoma Evo Mahkovic in Maticem Starino tudi avtor priredbe tega znamenitega epa. 

V uprizoritvi igrajo Jure Henigman kot Ahil, Nina Ivanišin kot Tetida, Aljaž Jovanović kot Paris, Gregor Luštek kot Hefajst, Marko Mandić kot Hektor, Zvezdana Novaković kot Brizejda, Jette Ostan Vejrup kot Hera, Tina Potočnik kot Helena, Matej Puc kot Zevs, Blaž Setnikar kot Patroklos, Janez Škof kot Priam in Jernej Šugman kot Agamemnon. Kot pravi Lorenci, je »Iliada prvi ep Evrope, praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV«. Odpira vprašanja posameznika in identitete ter možnosti razmišljanja o času, v katerem živimo.

Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor opaža, da so v času moralne in finančne krize kultura, umetnost, in s tem tudi gledališče, na žalost postavljeni na stranske tire ter da se prav tu kot izredno pomembno predstavi sodelovanje gledaliških institucij, ki pokaže, kako živo in močno je slovensko gledališče v resnici ter koliko možnosti za pogovore o stanju družbe, v kateri živimo, dejansko lahko ponudi. To odpira tudi vprašanje identitete, ki je tudi rdeča nit letošnjega repertoarja SNG Drama Ljubljana. Spraševanje o spremembah evropske civilizacije in zgodovini vojn je ravnatelja Drame Igorja Samoborja in režiserja Jerneja Lorencija privedlo do odločitve za uprizoritev Iliade, pratemelja in izvora Evrope, njenega začetka. 

Kot pravi direktorica in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, se je za sodelovanje v koprodukciji odločila tudi zaradi priložnosti ponovnega ustvarjanja z režiserjem Lorencijem, možnosti sodelovanja in poglobljenega medsebojnega spoznavanja med člani obeh največjih slovenskih igralskih ansamblov ter uprizoritvenih priložnosti, ki jih daje veličastni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma.

Na novinarski konferenci pred premiero je poudarila, da gre za uprizoritev, ki je ne moremo opisovati, ampak jo moramo sami doživeti. »Opisuje na tisoče ljudi, ki so bili in ki bodo. Opisuje jo tisočim ljudem, ki bodo to predstavo gledali, pa vendarle pušča posameznemu gledalcu, da bo predstavo prosto evociral v svoji fantaziji, s pomočjo fantazije, ki jo bo imel pred sabo na odru in v ušesih. Gre za uprizoritev, ki priklicuje neke podobe, buri domišljijo, omogoča lastne asociacije, odpira zelo široke asociativne pokrajine, ne da bi nas silila v ta ali oni zgodovinski čas, lahko si ga celo poljubno izberemo. Vsi avtorji verjamejo v to, da sta poezija in glasba oz. zvočna kreacija tista, iz katere lahko nastane več podob, ki so lahko preprosto likovne ali pa celo čustvena in filozofska potovanja. Uprizoritev na odru povzroči zelo veliko, največ pa stavi na dogajanja v naših glavah.«

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski pri Iliadi izpostavlja kontradikcijo med uprizoritvenim prostorom in občutkom intimnosti, ki ga predstava vzbuja. »Iliada ustvari občutek intimnosti kljub velikemu volumnu Gallusove dvorane Cankarjevega doma in daje gledalcu občutek, da je sam z ljudmi, ki so na odru.« Intimnost poudarja tudi vizualna podoba Iliade pod avtorstvom fotografa Petra Uhana in oblikovalke Maje Gspan. »V urbanem okolju se srečujemo z obrazi igralcev, ki nas gledajo v oči. In takšna je tudi Iliada, kot gledalec se počutiš zelo blizu.«

»Ena naših prvotnih idej je bila, da v času, ko vedno bolj in bolj skrbimo vsak zase, odpremo čim več priložnosti za sodelovanje med odličnimi igralci, ki se navadno med seboj v poklicnem smislu ne srečujejo dovolj. V tem času radikalnega individualizma je to še posebej pomembno sporočilo, hkrati pa ena od temeljnih vlog teatra in umetnosti,« je povedal režiser uprizoritve Jernej Lorenci in ob tem poudaril še pomen govora in petja, ki v epu nastopata kot eno. Zven in pomen posamične besede nista ločena, subjekt in objekt ne dosežeta tega razcepa. Pri ustvarjanju predstave v Gallusovi dvorani so režiser in ekipa želeli tudi intimizirati prostor, v katerem bo živela Iliada. »Iščemo gledališko doživetje,« poudarja Lorenci. 

Pri ustvarjanju priredbe sta poleg Lorencija sodelovala tudi dramaturga Matic Starina in Eva Mahkovic. Starina pravi, da je končno besedilo nastajalo organsko, skozi celoten proces študija, ko ga je skupaj vsakodnevno klesala celotna ekipa. »To je še vedno Homerjeva Iliada, ampak tudi Iliada celotne ekipe in kmalu tudi vaša.« Eva Mahkovic izpostavlja uporabo časovnega okvirja v Homerjevi Iliadi in vprašanje konstrukcije časovnice zgodbe, čeprav je to ep. »Zavedati se moramo značilnosti tega posebnega žanra. Homerjeva zgodba je samo drobec v neki široko zastavljeni zgodbi trojanskega cikla. Kot eden ključnih izzivov se je postavilo vprašanje, kako postaviti uprizoritev na oder, ne da bi izgubili epsko širino.«

Lektorica Tatjana Stanič v ospredje postavi vrhunskost Sovretovega prevoda Iliade, ki je bil nagrajen tudi s Prešernovo nagrado. »Ko smo besedilo v roke vzele nove generacije, se je izkazalo, da njegova genialnost še vedno drži. Pri študiju uprizoritev se kdaj zgodi, da besedilo začne razpadati, v našem primeru pa nikakor ni bilo tako. Prevod nam je bil v trdno oporo pri delu. Pri Iliadi gre za posebno strukturo podajanja informacij skozi verz heksameter, ki ga je bilo treba tudi oživiti in ozavestiti na gledališki način. Kar se bo slišalo na odru, bo pravzaprav gledališka interpretacija epske pripovedi.«

Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek izpostavi zanimivo povezavo med heksametrom v epu, in izzivom iskanja narativnosti iz neke druge ritmične pozicije, ko direktna pripovednost ne deluje več. Scenografa Branka Hojnika sta pri ustvarjanju scenografije navdihovali svetloba in njena igra v gledališkem prostoru. Enako kot ostali sodelavci pa izpostavlja zadovoljstvo ob sodelovanju v takšnem kolektivu. Prav tako so tudi igralci veseli sodelovanja z igralskimi kolegi iz drugega gledališča. 

Uprizoritev pomembno definira glasba, ki jo je ustvaril večkrat nagrajeni skladatelj Branko Rožman skupaj z asistentko Zvezdano Novaković. Kostumografinja je Belinda Radulović, luč pa oblikuje Pascal Mérat. Pri Iliadi sodeluje tudi asistentka scenografa Eva Brvar Ravnikar.

Predpremiera: PE, 23. januarja 2015, ob 19.30
Premiera: SO, 24. januarja, ob 20.00

Ponovitve: PO, 26., TO, 27., SR, 28., ČE, 29., PE, 30., in SO, 31. januarja, ter TO, 3., SR, 4., PO, 23., TO, 24., SR, 25., ČE, 26., PE, 27., in SO, 28. februarja 2015, ob 19.00

Pripravil: Janez Platiše
Vir : NG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma

Z Imuno resistom hitro in učinkovito nad virozo

Kot nalašč je Medex v teh dneh, ko se širi viroza, dal v prodajo dva nova izdelka s katerima se lahko hitro in učinkovito spopademo z virozo, ki običajno traja od sedem do deset dni.  Zdravil zanjo ni, z ustrezno prehrano in prehranskimi dopolnili, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, pa lahko poskrbimo, da izzveni že v nekaj dneh.

Pomagamo si lahko z Medex-ovima Imuno resist in Imuno resist junior, ki je prehransko dopolnilo in ga odlikuje trojna moč delovanja, saj vsebuje dve patentirani naravni učinkovini, ki v telesu pomagata spodbuditi lasten imunski odziv, ter vitamin C, ki ima prav tako vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Imuno resist in Imuno resist junior sta brez konzervansov, barvil in umetnih arom ter ne vsebujeta laktoze ali glutena. Vsebujeta enake učinkovine, le njihova količina je v različici junior prilagojena otroškemu organizmu. V Medexu so pri tej različici posvetili posebno pozornost tudi okusu. Ta bo otroke zagotovo spomnil na dobri domači malinovec. Izdelka sta pakirana v vsem dobro poznane Medexove stekleničke za enostavno in neposredno uživanje.

Besedilo : Janez Platiše
Vir: Medex

SALOMA glasbena drama Richarda Straussa

V SNG Opera in balet Ljubljana bodo 22. januarja v koprodukciji z Opero Hongkong premierno uprizorili glasbeno dramo v enem dejanju Saloma Richarda Straussa. Latvijski režiser Andrejs Žagars je sledil konceptu svoje lanskoletne postavitve v Operi v Hongkongu. Naslovno vlogo bo kot gostja pela rusko-avstrijska sopranistka Natalia Ushakova.

Programska misel sezone, skrivnost ljubezni je večja od skrivnosti smrti, je replika Oscarja Wilda iz sklepnega monologa damskega besedila Saloma. Istoimenska glasbena drama Richarda Straussa (1864–1949), ki jo je skladatelj komponiral po Wildovi predlogi, je ob praizvedbi leta 1905 kot meteor treščila na glasbeno prizorišče zgodnjega dvajsetega stoletja, avtorja pa povzdignila med enega najpomembnejših opernih skladateljev. 

Strauss je s pomočjo inovativne uporabe glasbe in s kritičnim razmislekom o tedanjih tradicionalnih kulturnih vrednotah in mejnih družbenih vprašanjih šokiral občinstvo in uspel ustvaril izjemno, a hkrati tudi kontroverzno delo. Osnova glasbene drame je biblijska zgodba o Janezu Krstniku, skozi optiko drznega fin de siècla pa smo priča utripu trenutka usodnega srečanja med ljubeznijo, poželenjem in smrtjo. 

Pomembno mesto v tem delu imajo tudi nekatere izrazito mejne teme (obsesija, maščevanje, incest, samomor, …), ki jih nobena družba ne bi smela prezreti. Kot zanimivost velja omeniti, da je le dve leti pred premiero Salome Strauss kot dirigent gostoval v Ljubljani.

Ustvarjalci predstave:
Loris Voltolini, Živa Ploj Peršuh, Andrejs Žagars, Reinis Suhanovs, Kristine Pasternaka, Ineta Sipunova, Kevin Wyn-Jones, Kirill Burlov, Tatjana Ažman

Solisti v nosilnih vlogah:
Jure Kušar, Branko Robinšak, Mirjam Kalin, Vlatka Oršanić, Natalia Ushakova k. g., Robert Vrčon, Aljaž Farasin, Dejan Maksimilijan Vrbančič.

Orkester SNG Opera in balet Ljubljana.

Besedilo: Janez Platiše
Vir: SNG Opera in balet Ljubljana