Predlagamo, da se iz fiskalizacije izvzame majhna lokalna društva in druge nevladne organizacije z manj kot deset tisoč evri letnih prihodkov ter da se na območjih brez mobilnega signala, kjer delujejo predvsem planinske koče, zavezancev ne sili k uporabi arhaičnega svinčnika in papirja, ampak se še naprej dopusti uporabo registrskih blagajn ob pogoju naknadne davčne potrditve računov.
19 april 2016
Pobuda za spremembo Zakona o davčnem potrjevanju računov
Ljubljana, 19.4.2016 - V Olimpijskem komiteju Slovenije, Centru nevladnih organizacij – CNVOS, Zvezi društev upokojencev Slovenije in Planinski zvezi Slovenije smo na poslance naslovili pobudo za spremembo Zakona o davčnem potrjevanju računov.
Predlagamo, da se iz fiskalizacije izvzame majhna lokalna društva in druge nevladne organizacije z manj kot deset tisoč evri letnih prihodkov ter da se na območjih brez mobilnega signala, kjer delujejo predvsem planinske koče, zavezancev ne sili k uporabi arhaičnega svinčnika in papirja, ampak se še naprej dopusti uporabo registrskih blagajn ob pogoju naknadne davčne potrditve računov.
Predlagamo, da se iz fiskalizacije izvzame majhna lokalna društva in druge nevladne organizacije z manj kot deset tisoč evri letnih prihodkov ter da se na območjih brez mobilnega signala, kjer delujejo predvsem planinske koče, zavezancev ne sili k uporabi arhaičnega svinčnika in papirja, ampak se še naprej dopusti uporabo registrskih blagajn ob pogoju naknadne davčne potrditve računov.
18 april 2016
Terezija Novak prejela nagrado za prostovoljstvo Republike Slovenije 2015
Ljubljana, 18. 4. 2016 - Predsednik republike Borut Pahor in predsednik odbora za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Primož Jamšek sta danes podelila državno nagrado in priznanja za prostovoljstvo za leto 2015. Nagrado je prejela Terezija Novak, priznanja pa Jan Einspieler, Ana Palovšnik, Jelka Verbič, Cvetka Vereš in Irena Sirotič Dobrila.
Predsednik republike se je v nagovoru obrnil na vse prostovoljke in prostovoljke in poudaril, da je v uteho in upanje spoznanje, da se prav z negovanjem vrednot prostovoljstva razvijamo kot družba, ki je čuteča in v kateri se vrednote solidarnosti tudi nagrajuje.
Terezija Novak je ob prejemu nagrade citirala misel nekdanjega ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta "naredi kar moreš, s tistim, kar imaš, kjerkoli si že", ki je, kot je dejala, napisana prav za prostovoljstvo. Dodala je, da je slednje človeku lahko položeno v zibelko, lahko pa zanj dobi navdih ali se zanj zavestno odloči po hudih travmah in čustvenih ranah.
Foto: UP, Daniel Novaković/STA
Predsednik republike se je v nagovoru obrnil na vse prostovoljke in prostovoljke in poudaril, da je v uteho in upanje spoznanje, da se prav z negovanjem vrednot prostovoljstva razvijamo kot družba, ki je čuteča in v kateri se vrednote solidarnosti tudi nagrajuje.
Terezija Novak je ob prejemu nagrade citirala misel nekdanjega ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta "naredi kar moreš, s tistim, kar imaš, kjerkoli si že", ki je, kot je dejala, napisana prav za prostovoljstvo. Dodala je, da je slednje človeku lahko položeno v zibelko, lahko pa zanj dobi navdih ali se zanj zavestno odloči po hudih travmah in čustvenih ranah.
Foto: UP, Daniel Novaković/STA
13 april 2016
Starost 67 let s 15 letno zavarovalno dobo je pogoj upokojitve po Beli knjigi
Brdo pri Kranju, 13. 4. 2016 - Ministrstvo za delo je predstavilo Belo knjigo o pokojninah, s čimer se začenja razprava o prihodnosti pokojninskega sistema. Temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, je dejal vodja delovne skupine za pripravo Bele knjige Andraž Rangus z ministrstva. Pravico do predčasne pokojnine bi črtali. Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine pa naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let.
Kot poroča STA naj bi postopno uvedli tudi točkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povprečnega dohodka širšega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov.
Tak sistem še vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdajšnjega sistema in omogoča bolj pravično odmero pokojnine, je poudaril Rangus ob današnji predstavitvi Bele knjige na Brdu pri Kranju. Po njegovih besedah se bomo v prihodnje upokojevali leto ali dve kasneje v primerjavi s sedanjo zakonodajo. Pokojnina iz prvega stebra pa bo višja kot sedaj, razmerje z našo zadnjo plačo bo med 60 in 70 odstotkov.
Za vzdržnost pokojninske blagajne je treba po njegovih besedah veliko narediti tudi pri zagotavljanju delovnih mest za starejše delavce in za mlade. Opozoril je sicer, da se Bela knjiga nanaša na pokojnine generacij, ki šele študirajo ali so na začetku karierne poti.
Besedilo: Janez Platiše in STA
Kot poroča STA naj bi postopno uvedli tudi točkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povprečnega dohodka širšega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov.
Tak sistem še vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdajšnjega sistema in omogoča bolj pravično odmero pokojnine, je poudaril Rangus ob današnji predstavitvi Bele knjige na Brdu pri Kranju. Po njegovih besedah se bomo v prihodnje upokojevali leto ali dve kasneje v primerjavi s sedanjo zakonodajo. Pokojnina iz prvega stebra pa bo višja kot sedaj, razmerje z našo zadnjo plačo bo med 60 in 70 odstotkov.
Za vzdržnost pokojninske blagajne je treba po njegovih besedah veliko narediti tudi pri zagotavljanju delovnih mest za starejše delavce in za mlade. Opozoril je sicer, da se Bela knjiga nanaša na pokojnine generacij, ki šele študirajo ali so na začetku karierne poti.
Besedilo: Janez Platiše in STA
11 april 2016
Doktor Živago prvič kot balet v ljubljanski Operi
Ljubljana, 11.4.2016 – V ljubljanski Operi in baletu bo v četrtek 14. aprila predstava, ki jo do sedaj še ni bilo na našem odru. Gre za baletno poustvaritev Doktor Živago, eno od najlepših in najpretresljivejših ljubezenskih zgodb v svetu umetnosti. Roman je napisal ruski pisatelj Boris Pasternak, ki je leta 1958 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Na Broadwayu so nedavno uprizorili tudi istoimenski muzikal, baletne poustvaritve pa doslej še ni bilo, je na novinarski konferenci povedala umetniška vodja ljubljanskega baleta Sanja Neškovič Peršin. Za poustvaritev zgodbe v obliki dramskega baleta je nagovorila, v Pragi rojena plesalca Jiržija in Otta Bubenička, ki sta si zgradila karieri v Nemčiji, njune kreacije pa je mogoče zaslediti na svetovnih odrih. Vsebino sta črpala iz ljubezenske zgodbe in vprašanja osebne svobode.

Prvi je napisal koreografijo, drugi pa je sodeloval kot njegov asistent in scenograf. Predstava je nastajala sproti in posebej za ljubljanske plesalce, ki so se, kot je povedal Jirži Bubeniček, izkazali za odlične, kljub visokim zahtevam: koreograf je namreč poleg tehnične dovršenosti želel, da nastopajoči začutijo osebe, ki jih upodabljajo. Kot je povedal eden od plesalcev Luka Žiher, je vloge prilagajal njihovim sposobnostim in s tem iz njih izvabil najboljše.

Pri ustvarjanju dramskega baleta se koreografu zdi bistveno, da občinstvo razume zgodbo, ki se dogaja na odru. Temu cilju morajo po njegovih besedah slediti vsi uprizoritveni elementi: od scene, kostumov, te je v duhu prvih desetletij 20. stoletja zasnovala Elsa Pavanel, do plesnih korakov in izbrane glasbe.

Doktor Živaga in Laro bosta odplesala Lukas Zuschlag in Tjaša Kmetec, glasbo v živo bosta na odru izvajala razširjen orkester SNG Opera in balet Ljubljana ter moški pevski zbor pod taktirko Marka Gašperšiča. Otto Bubeniček je poskrbel za glasbeni izbor; slišati bomo glasbo Dmitrija Šostakoviča, Sergeja Rahmaninova, Alfreda Šnitkeja in drugih avtorjev.
Besedilo: Janez Platiše in STA
Foto: SNG Opera in balet Ljubljana

Na Broadwayu so nedavno uprizorili tudi istoimenski muzikal, baletne poustvaritve pa doslej še ni bilo, je na novinarski konferenci povedala umetniška vodja ljubljanskega baleta Sanja Neškovič Peršin. Za poustvaritev zgodbe v obliki dramskega baleta je nagovorila, v Pragi rojena plesalca Jiržija in Otta Bubenička, ki sta si zgradila karieri v Nemčiji, njune kreacije pa je mogoče zaslediti na svetovnih odrih. Vsebino sta črpala iz ljubezenske zgodbe in vprašanja osebne svobode.

Prvi je napisal koreografijo, drugi pa je sodeloval kot njegov asistent in scenograf. Predstava je nastajala sproti in posebej za ljubljanske plesalce, ki so se, kot je povedal Jirži Bubeniček, izkazali za odlične, kljub visokim zahtevam: koreograf je namreč poleg tehnične dovršenosti želel, da nastopajoči začutijo osebe, ki jih upodabljajo. Kot je povedal eden od plesalcev Luka Žiher, je vloge prilagajal njihovim sposobnostim in s tem iz njih izvabil najboljše.

Pri ustvarjanju dramskega baleta se koreografu zdi bistveno, da občinstvo razume zgodbo, ki se dogaja na odru. Temu cilju morajo po njegovih besedah slediti vsi uprizoritveni elementi: od scene, kostumov, te je v duhu prvih desetletij 20. stoletja zasnovala Elsa Pavanel, do plesnih korakov in izbrane glasbe.

Doktor Živaga in Laro bosta odplesala Lukas Zuschlag in Tjaša Kmetec, glasbo v živo bosta na odru izvajala razširjen orkester SNG Opera in balet Ljubljana ter moški pevski zbor pod taktirko Marka Gašperšiča. Otto Bubeniček je poskrbel za glasbeni izbor; slišati bomo glasbo Dmitrija Šostakoviča, Sergeja Rahmaninova, Alfreda Šnitkeja in drugih avtorjev.
Besedilo: Janez Platiše in STA
Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Naročite se na:
Objave (Atom)