Predani korakom – plesno gledališki performans

Ljubljana, 27.8.2016 – V Križankah je Ljubljana Festival je prvič gostil poseben plesno-gledališki in glasbeni projekt Predani korakom. Nastopilo je štiriindvajset otrok, ki so sodelovali tako v delavnici za otroke v okviru Festivala Ljubljana kot v URI Soča. Ambasador projekta in povezovalec, sicer izza odra, kjer so nastopali le otroci, je bil dramski igralec Jernej Šugman. Občinstvo je Poletno gledališče v Križankah napolnilo skoraj do vrha in nastopajoče nagradilo s stoječimi aplavzi in ovacijami.

Jernej Šugman je v slikovitem in občutljivem besedilu poudaril, da so invalidni otroci enaki zdravim, čeprav tega ni rekel tako dobesedno, ampak metaforično ter povedal veliko modrost:”Vem, kaj sem, ne vem pa, kaj lahko še postanem!”



Ena izmed mam, Petra Golob, je na koncu prireditve spregovorila z odra in se zahvalila tako Festivalu Ljubljana kot sponzorju Zavarovalnici Tilia, URI Soča ter še posebej vsem posameznikom, ki so projektu dali končno vsebino; vsak dan potrpežljivo, z nasmehom in radostjo trdo ustvarjali in trenirali z otroki – Miha Podrepšek, Lea Kukovičič, Maja Bonča in Katarina Kukovič.

"Naši otroci so smeli vstopiti v neko drugo, novo in prečudovito sanjsko dimenzijo. Še nikoli nisem videla toliko tako utrujenih otrok s toliko žara in sreče v očeh in kljub napornim dopoldnevom so komaj čakali, da bo novo jutro in nov dan, in kar je najpomembneje, nova zmaga.



Zmage, ki so na prvi pogled marsikomu izmed nas del vsakdana, morda celo popolna rutina, našim otrokom pa so vsi predstavljeni in premagani izzivi pomenili velike zmage.

Naši junaki so se v URI Soča vračali utrujeno, a vzdignjenih glav, ponosni nase. Iz njihovih oči je sijala neverjetna energija, ki je vsak dan posebej napolnila vse kotičke otroškega oddelka in naših src.
Mami, mami, tudi jaz zmorem!!!

Pred našimi očmi so se levili v prelepe pisane metulje, ki jih od sonca lesketajoča krila nesejo visoko čez bele skalnate prelaze in še višje v brezdalje modrine neba, daleč čez široke travnate planjave in vse do mavrice, kjer se za trenutek ustavijo in se obarvajo v prav vse barve sveta. Tako kot vsi otroci, so tudi naši otroci vsak svoj svet zase, in ta svet je nekaj posebnega.”

Ustvarjalci projekta, plesno-gledališkega performansa Predani korakom, so bili režiserka Lea Kukovičič, koreograf Miha Podrepšek, kostumografinja Tina Bonča ter scenografa Lea Kukovičič in Tina Bonča.

Besedilo: Marijan Zlobec
Video: Ljubljana Festival
Foto: Janez Platiše

Sladkorčki osvajajo Triglav

Pod imenom 'Sladkorčki osvajajo Triglav se je v petek 26. avgusta pričel prvi dvodnevni vzpon mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 na Triglav, ki ga organizira Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami in KO za endokrinologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Prijavilo se je 25 otrok v starosti od 11 do 18 let, ki jih spremljajo trije gorski vodniki in dva alpinista ter člani zdravstvenega tima (zdravniki, diplomirane zdravstvene sestre, zdravstveni tehniki in nutricioniske).

Sladkorna bolezen tip 1 je avtoimuno obolenje, ki nastane zaradi propada celic trebušne slinavke, ki normalno tvorijo inzulin. Zaradi pomanjkanja inzulina nastopi pri otroku ali mladostniku, mlajšemu odraslemu značilna klinična slika s povečano žejo in uriniranjem zaradi povišanega krvnega sladkorja, saj se odvečni sladkor izgublja preko ledvic z urinom. 

Obenem se lahko pojavijo tudi naslednji klinični znaki, kot je utrujenost, glavobol, bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje, pospešeno dihanje in hujšanje. V tem primeru je edino zdravilo ob zdravem načinu življenja, redni športni aktivnosti in varovalni prehrani, redno injiciranje inzulina s črpalko ali injektorji ter vsaj 4 do 6 meritev sladkorja v krvi dnevno. Velikokrat je strah pred prenizkimi vrednostmi sladkorja tisti, ki starše in otroke omejuje pri njihovih željah in ciljih ter predvsem pri športnih dejavnostih.

Želja podviga, ki poteka pod imenom “Sladkorčki osvajajo Triglav« je pokazati mladim in starejšim s sladkorno boleznijo tipa 1, da si meje in cilje, ki jih želijo v življenju doseči in preseči postavljajo sami. Tak pohod zahteva priprave, primerno prehrano, pogoste meritve krvnega sladkorja, prilagajanje odmerkov inzulina v dnevnem in nočnem času, a s skrbnim načrtovanjem bomo osvojili najvišji slovenski vrh in pripravili podlago za nove še večje izzive.

Skazinih 3500 Organkov v Osijeku primer dobre prakse krožnega gospodarstva

Osijek, Velenje, 25.8.2016 - Večstanovanjska soseska Sjenjak v Osijeku je s pomočjo evropskih sredstev prejela 3500 kuhinjskih kompostnikov za biološke odpadke Organko in tako s pomočjo podjetja Skaza postala prva na Hrvaškem, ki trajnostno skrbi za gospodinjske biološke odpadke. Župan Občine Osijek Ivan Vrkić je poudaril pomen sodelovanja in širjenja okoljskega ozaveščanja ljudi.

Na fotografiji z leve: Blanka Verlak, vodja prodaje v podjetju Skaza, Zvonimir Klobučar, član uprave Regionalne razvojne agencije Slavonije in Baranje, Davor Vić, direktor podjetja Unikom, Stjepan Ribić, predsednik uprave Regionalne razvojne agencije Slavonije in Baranje.

Tiskovne konference o selekciji, zbiranju in ravnanju z organskimi odpadki v Osijeku so se udeležili številni vplivni gosti, med drugim predstavniki Ministrstva za zaščito okolja in narave, predstavniki komunalnih podjetij sosednjih občin ter župan Občine Osijek Ivan Vrkić, ki je poudaril pomen sodelovanja in širjenja okoljskega ozaveščanja ljudi.

»Načrtujemo, da bi Osiječanom jeseni prodali še 20.000 Organkov in tako v projekt vključili celotno mesto. Naša zgodba je navdušila tudi druge direktorje hrvaških komunalnih podjetij. Želimo si, da bi se zanimanje preneslo še v našo državo,« je ob tej priložnosti povedala vodja prodaje v Skazi Blanka Verlak in dodala, da je osiješki projekt odličen primer dobre prakse krožnega gospodarstva, katerega cilj je trajnostna uporaba virov. 

Organko je izdelan iz reciklirane plastike, saj v Skazi verjamejo v sožitje narave in tega materiala.

Načela krožnega gospodarstva namreč vključujejo celoten življenjski cikel proizvodov, od proizvodnje in potrošnje do ravnanja z odpadki, vse skupaj naj bi omogočilo boljši izkoristek surovin, proizvodov in odpadkov, prihranke energije in zmanjšanje toplogrednih plinov. »Ponovna uporaba in recikliranje bodo v EU postali zlato pravilo, odpadki pa stvar preteklosti,« je še poudarila Verlakova.

Kuhinjska uporaba Organka je zelo preprosta. Vanj odvržemo biološke odpadke, vse drugo naredijo mikroorganizmi, ki omogočajo, da razgradnja poteka brez smradu, pri tem pa se iz kuhinjskih odpadkov ustvarja eko tekočina kot stranski proizvod ob fermentaciji. To tekočino lahko nato uporabimo kot gnojilo za rože in čistilo za odtoke, fermentirane odpadke pa lahko uporabljamo tudi kot osnovo za kakovostni kompost. 

Gre za edinstven primer dobre prakse ločevanja in zbiranja bioloških odpadkov, idejo, ki so jo v Skazi predhodno že predstavili tudi slovenskim komunalnim podjetjem, a ta za zdaj niso pokazala zanimanja.

Koncertni večeri orkestra Amadeo iz Škofje Loke

Pred tremi let ustanovljeni orkester Amadeo iz Škofje Loke bo v tem tednu imel kar tri večerne koncerte. Prvi bo v četrtek 25. avgusta ob 19.30 v cerkvi sv. Martina na Bledu, drugi bo v okviru festivala Pisana loka v petek 26. avgusta ob 20. uri na Cankarjevem trgu v Škofji Loki in tretji bo v okviru prireditev Večer v atriju v nedeljo 28. avgusta ob 19. uri v atriju Doma sv. Jožef v Celju.

Dirigent in umetniški vodja orkestra je Tilen Draksler. V njem sodelujejo mladi profesionalni glasbeniki, nekoč učenci škofjeloške glasbene šole in njihovi poklicni kolegi iz Slovenije. Kot solisti bodo nastopili Marta Močnik Pirc (sopran), Klemen Karlin, orgelski pozitiv in Andrej Kopač, violina.

Program je, razen St. Paul's Suite, sestavljen iz skladb z obdobja minimalizma. Minimalizem je vplivna kompozicijska tehnika, ki se je še posebej razcvetela v drugi polovici 20. stoletja. Glasbeni elementi so zelo preprosti, celo skopi, s ponavljajočim se ritmom, zato so tovrstno glasbo poimenovali tudi sistemska, procesna in repetitivna glasba. Uradno bodo v Sloveniji krstno izvedene štiri skladbe: A. Jež, T. Riley, K. Jenkins, M. Nyman.

Vstopnine ni.

Foto: arhiv Amadeo