Mednarodni velnes kongres: Na vodi lahko temelji razvoj slovenskega turizma

Ljubljana, 22. marca - Voda je temelj zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, je glavno sporočilo mednarodnega velnes kongresa, ki je potekal v Državnem svetu. Ob tem so si bili prvi govorci enotni, da je voda ena razvojnih prednosti Slovenije, na kateri bi lahko temeljil tudi razvoj slovenskega turizma.

Marija Mikačić Turnšek z Višje šole za kozmetiko in velnes v Ljubljani je kongres začela z besedami, da je voda svečenica zdravja, lepote in energije ter da vpliva na telo in um.

Predsednik državnega sveta Mitja Bervar je spomnil, da v svetu že potekajo boji za vodne vire, multinacionalke pa imajo moč, da jih tudi privatizirajo. Opozoril je, da moramo biti pozorni na tovrstne želje. "Slovenija se lahko pohvali z veliko vodnatostjo, prav voda je ena naših razvojnih prednosti. Na njej lahko temelji tudi razvoj slovenskega turizma. Je bogastvo, ki se ga trenutno še premalo zavedamo," je izpostavil Bervar.

Tudi poslanka Alenka Bratušek je mnenja, da je možnosti razvoja turizma, povezanih z vodo, veliko. Dejala je, da lahko kakovostni vodni viri in njihova raba pomenijo osrednjo turistično prednost Slovenije.

V zadnjih nekaj letih slovenski turizem raste hitreje kot v povprečju v Evropi. Slovenska naravna zdravilišča po besedah državne sekretarke na gospodarskem ministrstvu Eve Štravs Podlogar predstavljajo tretjino slovenskega turizma. Slovenska turistična organizacija je prav za leti 2016/17 kot osrednjo tematiko izbrala zdravilne vode.

"Slovenska naravna zdravilišča so bila uspešna tudi pri črpanju evropskih sredstev, zato jih je veliko obnovljenih, z novimi produkti. Na ministrstvu pa smo pripravili razpis za inovativne turistične produkte, kjer se prav tako odpira novo obzorje," je povzela državna sekretarka.

V prvem delu kongresa je Andreja Kukec z medicinske fakultete izpostavila tudi pomen mikrobiološkega stanja voda. Na račun ekstremnih vremenskih pojavov se bo količina in kakovost pitne vode zmanjševala. Zgodovinska dejstva ter spremljanje in ustrezen nadzor voda v Sloveniji pa je po njenem mnenju tako dober, da lahko trdimo, da je voda v Sloveniji varna in dostopna.

O pozitivnem vplivu vode na naše počutje pa je govorila arhitektka Anja Jutraž. Izpostavila je, da nas voda, morje, sprošča, tako vizualno kot zvočno, zato so pomembni vidiki umeščanja vode v urbano okolje. Spomnila je na pozitiven vpliv fontan v mestih, pogled na morje iz bivanjskih prostorov. "Voda daje kakovost in dodano vrednost prostoru," je dejala in dodala nekaj primerov - mestna plaža v Beogradu, jezerce ob Oslu in številne druge.

V nadaljevanju kongresa, ki se ga udeležujejo tudi predavatelji iz Hrvaške in Srbije, so se posvetili termalnemu turizmu, pomenu hidracije in pozitivnim vplivom morja. sta

Postajališči Bicike(LJ) tudi v Štepanjskem naselju

V času akcije Za lepšo Ljubljano so na različnih lokacijah po mestu v mrežo sistema za izposojo koles Bicike(LJ) dodali kar 13 novih postajališč. Težko pričakovani postajališči sta sedaj tudi v Štepanjskem naselju, blizu trgovine Mercator in Tuš . V Ljubljani imamo tako sedaj že 51 postajališč in 510 koles.



Iz Mestne občine Ljubljana so sporočili, da bo uradno odprtje novih postajališč v petek, 24. marca 2017, na križišču Zaloške in Kajuhove ceste, pri trgovini Hofer, kjer je tudi zgrajeno novo postajališče Bicike(LJ).

Letna skupščina Zveze policijskih veteranskih društev Sever

V soboto 18. marca je bila v prostorih Zavoda Grm v Novem mestu redna letna skupščina Zveze policijskih veteranskih društev Sever (ZPVDS). Letne skupščine se je udeležilo 114 delegatov iz 12 Policijskih veteranskih društev Sever Obravnavali in potrdili so poročilo o delu ter finančno poročilo ZPVDS za leto 2016 ter poročili nadzornega odbora in častnega razsodišča. Skupščine se je udeležil tudi Marjan Fank, generalni direktor Policije in drugi visoki gosti.

Sprejeli so program dela in finančni načrt ZPVDS za 2017. Delegati so tako podprli vse aktivnosti ZPVDS v preteklem letu in izrazili podporo vodstvu Zveze za vodenje aktivnosti v letu 2017. Zaradi zavrnitve registracije krajšega imena ZPVDS po lanski skupščini, so delegati ponovno obravnavali in potrdili predlog novega statuta ZPVDS.

Predmet obravnave in sprejema na letošnji skupščini ZPVDS je bila tudi Listina vrednot ZPVDS. Listina določa temeljna vrednotna merila delovanja zveze, policijskih veteranskih društev, ki jo sestavljajo, ter članov teh društev v aktualnem družbenem okolju in razmerah. Listina opredeljuje osem vrednot, na katerih naj bi temeljilo oblikovanje ciljev ter izvajanje nalog zveze in članov.

VIDEO - Tomaž Čas, predsednik ZPVD Sever.


Te so: varstvo temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ohranjanje in razvijanje Slovenije kot pravne države, ohranjanje in razvijanje Slovenije kot socialne države, ohranjanje in razvijanje Slovenije kot strpne in vključujoče družbe, ohranjanje javnega dobra, naravnih bogastev in zdravega življenjskega okolja, zagotavljanje ustreznih varnostnih in obrambnih zmogljivosti Slovenije, tovarištvo in solidarnost v okviru zveze, društev in v razmerju do drugih sorodnih veteranskih organizacij, domoljubje in patriotizem.

Listina vsebuje tako vrednote, ki so bile aktivnim in rezervnim pripadnikom organov za notranje zadeve (ONZ) Republike Slovenije ter prostovoljcem, ki so sodelovali z njimi, vodilo njihovega delovanja pri zaščiti demokratičnih procesov v času osamosvajanja Slovenije in v vojni za Slovenijo, kot tudi vrednote, ki so bile v času osamosvajanja Slovenije sestavni del pričakovanj aktivnih in rezervnih pripadnikov ONZ, prostovoljcev, ki so sodelovali z njimi, ter velike večine prebivalcev Slovenije, vezanih na uresničitev želje po samostojni, demokratično urejeni državi, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in pravne države, in s tem vzpostavitve pogojev, da sami odločamo o socialnih, kulturnih, ekonomskih, varnostnih in drugih vitalnih vprašanjih naše družbe.

VIDEO - Marjan Fank, generalni direktor Policije.


Vrednote, ki jih vsebuje Listina, naj bi bile vodilo letnega načrtovanja dejavnosti zveze in članov ter ocenjevanja njihove uresničitve, kot tudi vrednotno izhodišče odzivanja ZPVDS na vsakokratne izzive razvoja slovenske družbe ter delovanje njenih institucij na nacionalni ali lokalni ravni. Delegati so Listino vrednot ZPVDS sprejeli soglasno.

Skupščine so se udeležili številni gostje: generalni direktor Policije Marjan Fank, brigadir Roman Urbanč, poveljnik 1.br. Slovenske vojske, Robert Zadek iz Direktorata za obrambne zadeve MO, Marjan Grabnar, podpredsednik ZVVS, dr. Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, genmaj. dr. Alojz Štainer, predsednik ZSČ, Janez Podržaj, predsednik ZDVIS, Miha Pogačar, tajnik društva TIGR Primorske, Rudolf Pfajfar, Jože Zupanc, podpredsednik ZDCIVS, številni pa so svojo odsotnost pisno opravičili in izrazili podporo in čestitke našemu delovanju in sodelovanju.

VIDEO - Marjan Grabnar, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.


VIDEO - Pevski zbor DU Straža pri Novem mestu in policijski trobilni kvartet.


Za prijeten uvod v delo skupščine je poskrbel pihalni kvartet Policijskega orkestra v sestavi Matevž Sila - pozavna, vodja kvarteta, Matic Bovhan – trobenta, Simon Tomažič - trobenta in Gašper Namestnik - trobenta. Z nastopom so nas počastili tudi člani Mešanega pevskega zbora DU Straža, pod vodstvom zborovodje Mitje Bukovca.

Besedilo: Povzek Anton

Foto in video: Janez Platiše

ZPIZ ima na predlog zakona o zdravstvenem varstvu številne pripombe

Svet Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je na seji opozoril, da bo predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju dodatno obremenil zavod za vsaj 100 milijonov evrov. Pozvali pa so tudi k vzpostavitvi enotnega izvedenskega organa, ki med drugim poda mnenje glede zmožnosti za delo.

Začasna nezmožnost za delo in denarno nadomestilo po predlogu trajata v posameznem primeru neprekinjeno največ 12 mesecev ali s prekinitvami v dveh letih največ 18 mesecev. Po izteku tega roka naj bi se denarno nadomestilo ne zagotavljalo več iz zdravstvene blagajne, ampak iz pokojninske.

Po oceni pripravljavca zakona gre tu za prenos sredstev v višini 45 milijonov evrov. Toda v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) menijo, da je ta znesek ocenjen prenizko. Lani je bilo namreč izplačanih več kot 285 milijonov evrov nadomestil za boleznine, pri čemer nadomestila za boleznine nad 12 mesecev znašajo od 60 do 70 milijonov evrov.



Po predlogu se bo prispevna stopnja, ki jo zavod plačuje od zneska pokojnin, zvišala z zdajšnjih 5,96 na 6,56 odstotka. Zavodovi odhodki bi se zaradi tega in nekaterih drugih predlaganih določb povečali za nekaj manj kot 46 milijonov evrov. Svet zavoda zato predlaga, da se sredstva iz državnega proračuna, namenjena plačilu obveznega zdravstvenega zavarovanja, nakažejo neposredno zdravstveni blagajni.

Hkrati predlog zakona predvideva, da ZPIZ od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne bi več prejel najmanj 11 milijonov evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.



Svet zavoda je opozoril tudi na termin trajnejše nezmožnosti za delo, ki ga vpeljuje zakonski predlog. Termin je najprej nujno treba natančneje opredeliti, so pozvali. Ob tem so opozorili tudi na to, da bo Zpiz s prenosom postopkov o odločanju o trajnejši nezmožnosti za delo obremenjen z delom, ki ga zdaj opravlja ZZZS, medtem ko plačilo storitev med zavodoma ni predvideno.

Predstavnica vlade v svetu Nataša Belopavlovič pa je dejala, da je predpogoj za predlagano omejevanje bolniškega staleža vzpostavitev enotnega izvedenskega organa. "Če tega izvedenskega organa ne bo, tudi omejitev ne bi smelo biti," je opozorila. V sindikalnih vrstah so proti omejevanju pri bolniškem staležu. Glede na čakalne vrste tak ukrep ni na mestu, je dejal Aljoša Čeč.



Predstavnica upokojencev Anka Tominšek je menila, da gremo v državi iz ene skrajnosti v drugo - od bolezenskega staleža za nedoločen čas do omejitve na eno leto oz. 18 mesecev. Pri tem pa po njenih besedah ni ne analiz ne argumentov za takšne odločitve.

Predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin pa je poudarila, da je nujno treba imeti pred seboj predlog celotne zdravstvene reforme, medtem ko zdaj prihajajo na mizo posamični predlogi zakonov. Spomnila je, da delodajalci kot socialni partnerji ne sodelujejo pri oblikovanju zakona o zdravstvenem varstvu. "Gre le za en zakon, ne pa za celoto," je opozorila.

Poslušali smo tudi poročilo o poslovanju Zavoda Vzajemnost, pri katerem izhaja revija Vzajemnost, ki je najbolj brana in priljubljena revija za starejše. Jožica Dorniž, direktorica Zavoda Vzajemnost in odgovorna urednica revije je poudarila, da so poslovali uspešno kljub temu, da so za tiskane medije slabi časi. V zadnjem obdobju so pridobili številne nove naročnike. Nekateri člani sveta so v razpravi pohvalil poslovanje Vzajemnosti in vsebino revije.