Po podatkih Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) je za nastanek kar 89 odstotkov vseh rakov na želodcu odgovorna posebna bakterija, imenovana Helicobacter pylori. Ocenjuje se, da je v Sloveniji z njo okuženih 25 odstotkov prebivalstva – večina se jih okuži pri starosti šest oziroma največ deset let. Dedki in babice, ki poljubljajo otroke, prežvečena hrana, ki se jo da otroku, duda, ki se jo poslini v ustih – to je le nekaj od načinov, s katerimi se prenaša bakterija. »Gre za bakterijo, ki se prenaša z umazanimi rokami prek ust oziroma z dotiki. To je dejansko bakterija ljubezni,« je k temu dodal prof. dr. Borut Štabuc, dr. med. spec. internist, gastroenterolog in predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, ki se prav tako zavzema za čimprejšnji začetek izvajanjem preventivnega programa.
»Večina sploh ne ve, da so okuženi, bakterijo nosijo v sebi. Če takšno stanje traja 30 oziroma 40 let, lahko pride pri treh odstotkih okuženih do razvoja raka na želodcu, ki je diagnoza z zelo slabo prognozo. Ker ne vemo, pri komu točno se bo rak na želodcu na koncu res pojavil, smo se odločili, da je najbolj pametno, da poskušamo okužbo ugotoviti pri mladih ljudeh, starih 19 oziroma 20 let v okviru sistematskih pregledov ob zaključku srednje šole z dodatnim testiranjem v okviru navadne krvne preiskave. Cena dodatnega odvzema krvi pa bi bila približno 16 evrov na najstnika,« je podrobnosti preventivnega programa, ki so ga pripravili člani SZGH, predstavil Tepeš.
»Znanstveno dokazano je, da v kolikor odstranimo okužbo s to bakterijo, je možnost za nastanek raka na želodcu 50 odstotkov manjša. To so potrdile študije, v katere so bili vključeni starejši bolniki, ki so zaradi okužbe že imeli predrakave spremembe. Če bakterijo odstranimo šele takrat, potem ni 100-odstotne zaščite pred rakom. Če pa to odstranimo pri mladih, ko teh sprememb še ni na vidiku, je zaščita 90-odstotna, tako da lahko teoretično govorimo o številki 400 rešenih življenje na leto,« je pojasnil Tepeš in dodal, da bi v primeru, če bi bil test pozitiven, prisotnost okužbe z omenjeno bakterijo dodatno potrdili še z dihalnim testom, družinski zdravnik pa bi lahko v nadaljevanju začel z zdravljenjem okužbe.
Po besedah Štabuca bi bilo izvajanje programa med drugim tudi ena od največjih naložb v starost. »S staranjem prihajajo do nas različne bolezni in takrat potrebujemo številna zdravila. Ena izmed njih so tudi najbolj predpisovanja zdravila proti bolečinam, ki pri okuženih bolnikih z bakterijo Helicobacter pylori povzročajo mnogokrat večje tveganje za nastanek razjed in krvavitev.«
Pri SZGH so sicer prvi predlog uvedbe preventivnega programa pripravili že leta 2012, ta pa pozneje ni dobil potrebne podpore ministrstva za zdravje. Pred meseci so predlog pripravili znova in ga podprli še z dodatnimi rezultati svetovnih raziskav in priporočili Mednarodne agencije za raziskave raka v Lyonu, mednarodnimi priporočili iz Kyota in evropskimi priporočili Maastricht/Florence. Predlog preventivnega programa je trenutno že podprl tudi razširjeni strokovni kolegij internističnih strok. Temu bo zdaj sledila obravnava predloga na zdravstvenem svetu, ki velja za najvišji usklajevalni in posvetovalni organ ministrice za zdravje.
Preprečevanja raka na želodcu je tudi ena od osrednjih tem 4. Mednarodnega kongresa SZGH, ki se je začel danes v Ljubljani. Vse do sobote bo pod isto streho združil več kot 400 zdravnikov specialistov iz več kot 20 evropskih držav, najnovejša dognanja na področju gastroenterologije in hepatologije pa bo ob 48 predavateljih iz Slovenije predstavilo tudi več kot 30 tujih predavateljev.
V sredo se z novostmi s področja gastroenterologije in hepatologije v okviru postdiplomskega tečaja seznanjajo družinski zdravniki. V četrtek bo potekal postdiplomski simpozij Evropske organizacije za gastroenterologijo, endoskopijo in prehrano, v okviru katerega bodo predavala vrhunska imena, ki se ukvarjajo z boleznimi prebavil in jeter.
V petek in soboto se bodo zvrstila različna predavanja, ki bodo poleg raziskovalnega dela slovenskih gastroenterologov povzela tudi najnovejša spoznanja iz Evrope in sveta. Udeležence kongresa bodo nastopajoči med drugim seznanili tudi z rezultati in novimi oblikami zdravljenj raka na trebušni slinavki, raka na debelem črevesu in danki, raka na jetrih, predstavili bomo rezultate transplantacije jeter in nove oblike operativnega zdravljenja raka na jetrih. Podrobnosti programa lahko najdete na: http://www.szgh.si.
Foto in video: Janez Platiše
