29. Mednarodni festival noči v stari Ljubljani v znamenju slovanske glasbe

Mednarodni glasbeni festival Noči v stari Ljubljani je največji poulični festival v prestolnici, ki s kakovostnimi in aktualnimi programskimi vsebinami vsako leto pritegne več kot 60.000 obiskovalcev iz vseh delov Slovenije in tudi tujine. Tradicionalno poteka zadnji teden avgusta na različnih lokacijah starega mestnega jedra. Festival ima evidentne učinke na razvoj kulture in kulturnega turizma v mestu.

Letošnji 29. Festival v stari Ljubljani bo potekal od četrtka, 24. do sobote, 26. avgusta na 14 prizoriščih v starem mestnem jedru Ljubljane. Slavnostna otvoritev s koncertom Big Banda RTV Slovenija in Anike Horvat bo v četrtek, 24.8. ob 20. uri na Novem trgu.

Programska rdeča nit letošnjih Noči bo slovanska kultura. »Predstaviti želimo umetnost različnih slovanskih narodov, njihovo kulturno raznolikost razpeto med močno tradicijo in sodobno interpretativno prakso ter izpostaviti njen nepogrešljiv prispevek pri oblikovanju skupnega evropskega kulturnega prostora«, pravi Janoš Kern, direktor Ustanove Imago Sloveniae.



Na festivalu se bo tokrat predstavilo več kot 300 umetnikov iz 15 držav. Med tujimi zasedbami velja posebej izpostaviti vrhunski Ruski državni orkester St. Peterburga, ki bo z avtentičnimi ruskimi inštrumenti, kot so brenkalo domra, njegova sorodnica balalajka, gusli ter drugi tradicionalni inštrumenti, predstavil izbran opus ruske tradicijske glasbe. Fascinantni bodo tudi nastopi mednarodnih zasedb v sklopu EMAP – Evropskega glasbenega arheološkega projekta, ki pri svojem muziciranju uporabljajo najstarejše inštrumente, ki so jih odkrili v evropskem prostoru.

Med domačimi izvajalci bodo izstopali Simfonični orkester RTV Slovenija z Andražem Hribarjem, Saksofonski orkester SOS, Ethnotrip in slovensko-indijska naveza Aritmija, ki ljudsko glasbo s področja Balkana združuje z drugimi svetovnimi glasbenimi stili. V malo drugačni glasbeni preobleki se nam bo predstavila skupina uveljavljenih domačih akademskih glasbenikov, sicer članov orkestra Slovenske Filharmonije, ki združeni pod imenom Filharmone raziskujejo zvočne razsežnosti tradicijske, klasične in popularne glasbe slovanskih ljudstev JV Evrope.

Poslušali bomo tudi lirično zasedbo Čompe priznanega igralca Janeza Škofa, harmonikaša Marka Hatlaka, Fake Orchestra,Invidia Quartet, in številne druge. Po lanskoletnem velikem uspehu bo v festivalno dogajanje ponovno vključen operni oder, na katerem se bodo predstavili uveljavljeni pevci solisti ljubljanske opere in najboljši udeleženci mojstrskih tečajev petja Glasbene Matice.

Poleg glasbenih dogodkov bodo Noči ponudile vrsto drugih kulturnih vsebin (literarne, plesne ter različne otroške delavnice) in bogat spremljevalni program, v okviru katerega velja še posebej izpostaviti mednarodni simpozij, na katerem gostimo 40 muzikologov iz 18 držav. Simpozij pripravljamo z Oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete UL, Narodnim muzejem, ZRC SAZU in ICTM – Mednarodnim združenjem za tradicijsko glasbo. V času festivala bo potekal tudi sklop predavanj z naslovom Ruska Ljubljana. V festivalsko dogajanje se bo letos prvič vključilo Lutkovno gledališče Ljubljana, ki bo v atriju Magistrata izvedlo predstavo Svetlane Makarovič, Sapramiška.

Dogajanje na Nočeh bodo neposredno prenašali vsi trije programi nacionalnega RadiaSlovenija, ki bodo del svojega programa ustvarjali v živo na festivalskih prizoriščih.

Celoten projekt je primer dobre prakse sodelovanja številnih organizacij in posameznikov s področij javnega in nevladnega sektorja.

Na Ljubljanskem gradu bo potekal 10. Festival stand-up komedije

Ljubljana, 22.8.2017 - Jubilejni 10. Festival stand-upa prinaša 33 komikov, 5 tematskih večerov in največji slovenski Comedy Roast Battle vseh časov.

Tin Vodopivec in Andrej Težak Tešky, očeta festivala Panč, ki s soborci že desetletje skrbita za dobro razgibanost udov in trebušnih prepon ljubiteljev smeha, bosta tudi to poletje zabelila z velikim odmerkom stand-up komedije nad Ljubljano. Idilično grajsko dvorišče bo med 22. in 26. avgustom gostilo pet tematskih večerov, ki jih bo soustvarilo več kot trideset izbranih domačih, regionalnih in tujih komikov.

V torek bo Panč prvič gostil eno mlajših stand-up disciplin, Comedy Roast Battle oz. kratke spopade v 'prcanju' po turnirskem sistemu na izločanje. Sreda je rezervirana za Yugo Mix z izbranimi regionalnimi šaljivci, četrtkov British Comedy Night pa bodo stkali mednarodni gostje. Petkovih 10 komikov za 10 let Panča prinaša revijo pionirjev, ki so stkali premierni festival, sobota pa Slovenski večer komedije.

Več o festivalu izveste na http://www.festivalstandupkomedije.si/, Ob dežju se predstave selijo v Festivalno dvorano.

Gib slike in glasbe – multimedijski koncert

Orkester Amadeo, ki mu dirigira Tilen Draksler bo konec avgusta imel v Kranju , Škofji Loki in Ljubljani multimedijski koncert. Kot solistka na harfi bo nastopila Urška Rihtaršič in Claire Huber, profesionalna plesalka. Ker gre za multimedijski koncert kot slikarke sodelujejo tudi Agata Pavlovec, Barbara Demšar, Barbara Kastelec, Martina Štirn, Biserka Komac.

Projekt je zasnovan v povezavi glasbe, likovne umetnosti in giba, ki skozi medsebojno interakcijo ponuja nove uvide, ne le v umetnost, temveč ponuja spodbudo za premislek o širših družbenih temah. Osnovo tako predstavlja glasba skladateljev 19. in 20. stoletja. Koncert se prične z delom češkega skladatelja Antonina Dvoraka, Serenado za godala, ki kljub svoji, na trenutke mrakobni esenci, vendarle ohranja skozi celotno delo oblak pozitivnega vzdušja.

Delo francoskega skladatelja Debussyja, Sveti in posvetni plesi za godalni orkester in harfo, ponudi na drugi strani drugačne vrste intimo, saj skozi impresijo in svoj program spodbujajo vpogled v dve plati, ki sta si med seboj nasprotujoči, a ne nujno izključujoči.

Koncert bo zaokrožilo delo enega najpomembnejših skladateljev konca 19. stoletja, Siegfriedovo idilo Richarda Wagnerja. Delo je bilo napisano, kot poklon skladateljevi ženi Cosimi, v delu pa se nahajajo tudi ostale reference, ki kažejo na simbolno vrednost, ki ga je delo imelo za Wagnerja in razkriva najbolj subtilne navezave človeške notranjosti.

Projekcija likovnih del slikark bo spremljala glasbeno dogajanje skozi celoten koncert in poskušala najti prave simbole znotraj glasbenih del skladateljev. Kot vrhunec interdisciplinarnosti pa bo nastop plesalke za osvetljenim platnom, ki bo preko senc in oddaljenih podob ter abstraktnega, povezala na svoj izrazen način vsebino prepleta glasbene in likovne umetnosti.

Projekt je zasnovan v povezavi glasbe, slikarske in plesne umetnosti, rdečo nit pa predstavlja ravno njihovo medsebojno dopolnjevanje in navezava med: slišanim in videnim. Tovrstna navezava dopušča veliko mero svobode in hkrati na najčudovitejše načine spodbuja poslušalčev miselni tok in njegovo lastno doživljanje dogodka.

Koncerti bodo:
29. 8. 2017 ob 20.00 Kranj, Layerjeva hiša, Tomšičeva 32
30. 8. 2017 ob 19.30 Škofja Loka, Kristalna dvorana Sokolskega doma, Mestni trg 17
31. 8. 2017 ob 20.00 Ljubljana, Narodna galerija, Prešernova cesta 24

Vstopnine ni.

Pičič - kdaj in kako je nastala ta jed?

Novo mesto, 19.8.2017 – V Gostišču Loka v Novem mestu sem prvič jedel PIČIČ. To jed so pred približno 15 leti prvič spekli v piceriji Eldorado v Irči vasi. Jed ima za osnovo testo pice in je potresena s sirom. Ko je pečena jo postrežejo s štirimi omakami: načo, tatarska omaka, salsa in pelati. Jed podobna pici in za moj okus zelo dobra. 

Jure Marolt je napisal, da je jed PIČIČE nastala takole: PIČIČ je avtohtona dolenjska jed, ki jo na Dolenjskem poznamo že približno petnajst let, v ostalih delih Slovenije pa še nikoli niso slišali zanjo. Poznam celo zgodbo o njihovem izvoru. Moj takratni sosed je pogosto popival v Eldoradu v Irči vasi. Enkrat je zopet popil preveč piv in je postal lačen. Pogledal je v svojo denarnico, kjer je imel le še petsto tolarjev, medtem ko se je cena pic takrat gibala nekje med 800 in 1000 tolarji. V trenutku neizmernega navdiha se tako obrne k natakarici in komaj razločno izusti sveto poved: »Jaz nimam dost za pico, zato mi dajte samo sir pa testu.« Od takrat dalje poznamo PIČIČE.