01 december 2017

Ženske vzemite si čas zase in prijateljice

Vsi vemo, kako pametno je ob vsakdanjih življenjskih obremenitvah včasih odklopiti, zamenjati okolje in se sprostiti. Strinjamo se tudi, da je to najbolje početi z ljudmi, ki so nam blizu in jim lahko zaupamo. Zlasti ženske vedno najdejo kakšen izgovor, da si ne vzamejo časa zase. Tudi Majda, Mojca in Renata so bile dolgo prepričane, da so njihovi družinski člani pomembnejši, potem so se pa le odločile in šle po svoje, na morje, v Talaso Strunjan., ki sodi pod okrilje Term Krka in tam tri dni neizmerno uživale.


Majda, Mojca in Renata
so sestre. Že dolgo nosijo vsaka drugačen priimek, nekdaj pa so se vse tri pisale Hočevar. Ni ravno pogosto, da bi bile sorodnice tudi dobre prijateljice, a naše sogovornice rušijo ta stereotip. Zdaj že, v otroštvu so si bile pa tudi one menda pogosto v laseh. »Ja, res je,« je priznala Majda, najstarejša med sestrami in nadaljevala: »Verjetno je temu botrovala razlika v letih. Mojca je sedem let mlajša od mene, Renata pa 12. Jaz sem bila bolj avtoriteta, sestri, ubogi revici, sta me morali poslušati. Vse se je spremenilo, ko smo odrasle, še zlasti potem, ko smo izgubile starša. Mama nam je umrla zelo mlada. Njena največja želja je bila, da bi se me med seboj razumele, in o tem nam je večkrat govorila. Izhajamo iz majhne vasice Jerman Vrh pri Bučki, zdaj pa živimo vsaka v drugem kraju. Klub temu smo med seboj zelo povezane, lahko rečem, da smo najboljše prijateljice.«

Tudi srednja od sester Hočevar, Mojca, je pristavila svoj pogled na otroštvo in odnose med njimi: »Od Majde sem si na skrivaj izposojala oblačila in jih vračala v omaro, ne da bi sestra kaj opazila. Z Renato pa sva si bili bližje. Skupaj sva spali, se igrali, skupaj sva hodili v šolo, starejšo sestro pa sva videli bolj v materinski vlogi. No, je pa res, da je zelo lepo pisala in ko sem morala v šoli oddati kakšen spis, mi ga je pomagala sestaviti (smeh). Zdaj smo vse tri prijateljice, čeprav moram priznati, da imamo Majdo še vedno za šefico, za organizatorko.«

Renata je Mojčine besede potrdila, sama pa dodala: »Ko se je Majda pri 20. poročila, sem bila jaz še otrok. Mojca je bila tista, ki je meni svetovala v zvezi s fanti in take reči (smeh). Zdaj smo pa vse tri zelo povezane. Skupaj z družinami se pogosto srečujemo na piknikih, denimo, ob večjih praznikih, skupaj praznujemo rojstne dneve, ampak same, le me tri, nikoli nismo šle nikamor.«

Prvič res po svoje

Do zdaj. Pobudo sta dali Majda in Mojca. Renati, najmlajši med njimi, sta za nedavni rojstni dan okroglega značaja želeli podariti nekaj posebnega – čas zase. V njuni družbi, seveda. »Že avgusta, ko sem dobila drugo vnukinjo in smo se, seveda, vsi zbrali in proslavili ta veseli dogodek, se je Mojca spomnila, da je nekje zasledila informacijo o tridnevnem programu Punce, gremo me po svoje, ki so ga za prijateljice pripravili v Termah Krka. Ideja mi je bila všeč. Nismo hotele v Šmarješke ali Dolenjske Toplice, ker nam je to pač preblizu, zato smo izbrale Strunjan,« je pojasnila Majda.

Čeprav se sicer veliko družijo, kot že rečeno, nikoli ni priložnosti, da bi bile same, da bi se pogovarjale bolj o ženskih rečeh, zato je bil Mojčin komentar ob odločitvi takšen: »Super, se bomo končno lahko v miru načvekale in nasmejale.«

Renata je priznala, da jo je sestrsko presenečenje sprva kar malo šokiralo, češ 'a otroke bom pa kar doma pustila', toda sčasoma jo je ideja bolj in bolj vznemirjala. V pozitivnem smislu seveda. Majda in Mojca sta si upali s takšnim presenečenjem, ker dobro poznata sestrinega moža, pravita. Vedeli sta, da ne bo nobenih težav in da bo v Renatini odsotnosti za otroke dobro poskrbljeno. Dekleta so vse načrtovala: kako bodo na dan odhoda pri Majdi skupaj spile kavo, da bo vozila Mojca, kaj bodo vzele s seboj, kako bodo spale v skupnem hotelskem apartmajčku. Že prej so se odločile, da bodo proti obali zavile že zjutraj, čeprav jih namestitev čaka šele ob 14. uri, do si bodo v Kopru privoščile malo šopinga, se sprehodile po obali, šle na kosilo, potem pa v hotel. Komaj so čakale, kdaj bo nastopil dan D

Bolje kot po načrtih

In je. Vse je šlo po načrtih. Ni res, še bolje je bilo, kot so si zastavile. Majda: »Med sprehodom po Strunjanu smo srečale Jana Plestenjaka. Celo slikale smo se z njim, sicer tako, da je bil on malo bolj v ozadju (smeh),« Renata je nadaljevala: »Ko mi je telefon škljocnil, je pogledal proti nam in se nam neznansko lepo nasmehnil (smeh), sestri sta na sliki z njim, jaz pa imam njegov nasmeh ...«

Potem se je začelo pa zares. »Še pred večerjo smo bile povabljene na zdravstvene meritve. Tilna, inštruktorja telesnih zmogljivosti, ki je meritve opravljal, smo dodobra izprašale, kako in kaj je z izvidi. Mojca in Majda sta imeli vse BP, jaz pa malo nad tem (smeh),« je v klepetu pristavila Renata. Menda so izvedele kar nekaj zanimivih stvari o genetski pogojenosti, o zdravem načinu življenja in primerni vadbi za njihove zmogljivosti.

Te so lahko še dodatno preizkusile že naslednje jutro, ko jih je, po programu, čakal spopad z vodeno nordijsko hojo. Izziva so se kar malo bale, niso imele izkušenj s tem, a so verjele, da se bodo ta primanjkljaj zlahka skrile v skupini. Toda ne, glej ga vraga, na zbornem mestu so se znašle le one in prijazen vodnik Janez, seveda. »Krasno smo se imeli, hecali smo se, smejali, bilo pa je tudi resno. Obiskali smo oljarno, se malo zadržali po kmetijah, posutih med grički, si ogledali nasade kakija. Zanimivo je bilo,« je povzela Mojca, Renata pa dodala: »Ko smo končale pohod s palicami, nas je čakala masaža z značilnim imenom Življenje je lepo. Božansko je bilo! Tako nas je sprostila, da smo si želele še več hoje. Sklenile smo odpešačiti v Portorož. A namesto tam, smo se znašle v Piranu (smeh). Mene so kar kolki boleli od hoje, zato je večerno savnanje in mehurčkanje v brbotalnikih sedlo kot naročeno. Ja, res je bilo prijetno. Mojco so zvečer od smeha bolela lička.«

Pobeg bo tradicija

Druga noč v skupnih prostorih je minila v najboljšem, veselem, živahnem in razposajenem vzdušju. »In, na žalost, je potem prišla že nedelja. Ko smo končale s programom, so nas obiskali možje z otroci, tako da smo še skupaj malo podaljšali prijetna doživetja,« je povedala Majda.

Celotna izkušnja sester Hočevar v programu Punce, gremo me po svoje je bila takšna, da »jo bomo prihodnje leto absolutno in nepreklicno ponovile,« je poudarila Mojca, drugi dve sta prikimavali. »Vsak oktober, po Renatinem rojstnem dnevu, si bomo vzele tri dni zase, to bo naša tradicija. Ker se nam zdi Strunjan čudovit, bomo hodile sem, dokler se ne bomo naveličale, potem bomo pa videle.«

Ko smo Renato za konec povprašali še, kako se je obneslo darilo, je žarečih lic odgovorila: »Krasno! Moji sestrici sta natančno vedeli, kaj mi je pisano na kožo. Lahko rečem, da se je naše prijateljstvo le še utrdilo. Ni enako, če sedemo le na kavo, denimo, zdaj smo bile skupaj dan in noč. Čisto same, brez vsakdanjih skrbi in obveznosti. Ni nam bilo treba kuhati, pospravljati posode ... Vse ženske bi si morale to občasno privoščiti. Na recept. Najpomembnejši je čas, ki si ga ženska vzame zase. In za prijateljice. Smo socialna bitja in ne moremo biti same. Me, na primer, imamo tudi vsaka svoje, a zdaj smo ugotovile, da nobeni ne moremo zaupati toliko stvari, kot si jih me med seboj. Brez oklevanja lahko rečemo, da smo prav me tri najboljše prijateljice!«

Besedilo: Helena Peternel Pečauer
Foto: osebni arhiv

29 november 2017

Generali prvi uvedel zavarovanje za sobodajalce in najemodajalce

Ljubljana, 29.11.2017 - »Zavarovalnica Generali je prva v Sloveniji, ki se je prilagodila spremembam poslovanja, trženja in promocije, ki so jih prinesli Airbnb in podobne podlage. Industrija gostoljubja, ki je bila prej rezervirana za velike in močne, se je spremenila, v Generaliju smo se na to odzvali z novim zavarovanjem PaketDom Rent,« je na začetku današnjega Generalijevega zajtrka dejala predsednica uprave Generali d.d. Vanja Hrovat.

Predsednica uprave Generali Vanja Hrovat je predstavila, kako se odzivajo na spremembe. (Foto Tina Ramujkić)
»V zavarovalnici Generali nismo samo ugotovili priložnosti in pripravili ponudbe. Začelo se je s sodelovanjem s slovenskim startupom, družbo Next, ki ponuja storitev Beeping. Na podlagi tega sodelovanja smo sledili potrebam strank po zavarovanju nepremičnin, ki se oddajo v najem. In ne samo nepremičnin, temveč tudi potrebam po zavarovanju odgovornosti najemodajalcev,« je še dejala Vanja Hrovat.

Direktorica prodaje v zavarovalnici Generali d.d. Ivana Vrviščar je izpostavila, kaj je ključno za tiste, ki oddajajo stanovanja. »Vzemimo za primer iz občinstva gospoda Dareta, ki je podedoval stanovanje, uredil vso potrebno dokumentacijo, nato pa to stanovanje oddal v najem. Predstavljajmo si, da je po nekem času Dareta poklical sosed Blaž, ki ni bil preveč zadovoljen, saj je iz Daretovega stanovanja voda poplavila tudi v njegovo stanovanje. Vendar za Dareta ta dogodek ni pomenil nočne more, saj je pravočasno nadgradil svoje klasično stanovanjsko zavarovanje v PaketDom RENT.«

Znotraj novega zavarovanja je krit tudi vandalizem, za katerega je odgovoren najemnik, krije pa tudi škodo, ki bi jo najemnik povzročil na skupnih prostorih. Hitro se namreč lahko zgodi, da najemnik v večstanovanjski stavbi že pri spravljanju kolesa poškoduje skupne prostore, recimo stopnišče ali pa dvigalo. Najemodajalci so lahko brez skrbi tudi v primerih, ko imajo stanovanje že rezervirano, vendar pa zaradi odprave posledic škode stanovanja ne morejo oddati. V takem primeru namreč dobijo povrnjene pričakovane najemnine.

Sodelujoči na okrogli mizi Vanja Hrovat, Patricija Pergar, Renata Martinčič, Predrag Todić, Andrejka Grlić, Zarja Mavec in Ivana Vrviščar. (Foto Tina Ramujkić)


Področje nastanitvenih gostinskih obratov poleg Finančne uprave RS nadzira tudi Tržni inšpektorat RS. »Pred leti se je pojavil Airbnb, že dolgo je obstajal Booking.com. Ljudje so trdili, da za področje kratkoročnih najemov ne obstaja zakonodaja. Če zadevo pogledamo z zornega kota Tržnega inšpektorata ni tako saj imamo Zakon o gostinstvu, ki med drugim ureja tudi področje sobodajalstva. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu, gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije,« je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Generalna direktorica direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Renata Martinčič je spomnila, da Slovenija sodeluje v različnih delovnih skupinah, ki jih tudi na temo aktualnih kratkoročnih najemov pripravlja Evropska komisija. »Ko se je veliko začelo govoriti o delovanju platform (podlag), smo začeli opažati predvsem pri Airbnb področje, ki je delovalo na prvi pogled neurejeno. Začelo se je govoriti, da gre v tovrstnih primerih za sodelovalno gospodarstvo in delitveno ekonomijo. Takrat smo se s kolegi z drugih ministrstev lotili te problematike. Nazadnje smo ugotovili, da ne gre za sodelovalno gospodarstvo v večjem obsegu, temveč je to le majhen delček,« je pojasnila Martinčičeva.

O področju davčnih obveznosti sobodajalcev in načinih, kako je obdavčen dohodek iz oddajanja premoženja v najem, je spregovorila vodja sektorja obdavčitev dohodkov iz Finančne uprave Republike Slovenije Patricija Pergar. »Zadeva je z vidika davkov preprosta. Dohodke iz dejavnosti znamo obdavčiti. Dejavnost pa lahko najemodajalci opravljajo tudi kot sobodajalci,« je dejala.

Spremembe na področju nepremičnin sicer med prvimi zaznajo nepremičninski posredniki. Lastnica nepremičninske agencije Inalbea, ki v imenu lastnikov legalno oddaja stanovanja na Booking.com in Airbnb, Zarja Mavec, je dejala, da dnevno prejema vprašanja, katera oblika najema se bolj splača, kratkoročni ali dolgoročni najem. »Če imate stanovanje v središču Ljubljane, nedvomno morate izkoristiti val kratkoročnih najemov. Večkrat me ljudje pokličejo in sprašujejo, ali jim lahko uredim oddajanje stanovanja prek novih podlag, ob tem pa tudi, ali jim lahko v večstanovanjski stavbi uredim soglasja preostalih lastnikov,« je pojasnila Mavčeva.

Generali zajtrka se je udeležilo nekaj deset gostov. (Foto Tina Ramujkić)


Direktor nepremičninske agencije Ljubljana nepremičnine Predrag Todić, je izpostavil, da v Ljubljani primanjkuje srednje velikih stanovanj. »Veliko stanovanj je praznih, ker lastniki ne najdejo zanesljivih najemnikov. Moram reči, da je od 80 do 90 odstotkov najemnikov zanesljivih, vendar pri najemodajalcih ostaja strah. Država mora ustvariti ugodne pogoje za oddajanje stanovanj, novo obliko zavarovanja vidim kot enega izmed mehanizmov, kako zaščititi najemodajalca. Tudi s tovrstnimi ukrepi lahko spodbudimo oddajanje stanovanj.«

Sodelujoči na Generalijevem zajtrku so se strinjali, da v Sloveniji že obstaja ustrezna zakonodaja tako za kratkoročno in dolgoročno oddajanje stanovanj. Jutranje srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, ki sta ga pričarala tudi voditelj Boštjan Romih in zaposlena pri zavarovalnici Generali, pevka Natalija Plečnik.

Simbioza v BTC-ju odprla učno središče za starejše

Ljubljana, 29.11.2017 – V spodnji spodnjih prostorih Emporiuma v BTC Cityju Ljubljana so danes odprli inovativno stičišče tehnologij za starejše, ki se imenuje Simbioza BTC City Lab. Odprla sta ga Ana Pleško, direktorica socialnega podjetja Simbioza Genesis in Jože Mermal, predsednik uprave družbe BTC, ki je strateški partner Simbioze. Podprli so ga tudi Gorenje, Inovatio d.o.o, Samsung Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.



Poleg otvoritve prostora so na dogodku potekale že prve delavnice uporabe pametne tehnologije. Brezplačni programi za starejše pa se bodo pričeli 4. decembra 2017.

V učnem središču Simbioza BTC City Lab, bodo lahko starejši spoznavali napredne in pametne tehnologije, rešitve, naprave in izdelke za vsakdanje življenje. Prostor bo namenjen izobraževanju in druženju ter razvoju novih (podjetniškh) idej.

VIDEO - Nagovor, Jožeta Mermal in Ane Pleško, otvoritev in ogled prostorov.


Jože Mermal, predsednik uprave družbe BTC, je v nagovoru med drugim dejal: »V družbi BTC v sodelovanju s partnerji pod okriljem ABC pospeševalnika in ABC Huba že sedaj omogočamo razvijanje inovativnih zamisli zagonskim podjetjem in ambicioznim posameznikom. Prepričan sem, da medgeneracijsko sodelovanje koristi vsem. Na eni strani mladim, ki prinašajo svež veter v poslovno okolje, pa tudi starejšim, katerih glavno bogastvo so izkušnje. Zato me veseli, da v družbi BTC skupaj s Simbiozo Genesis pod okriljem novega kreativnega središča Simbioza BTC City Lab spodbujamo podjetniške zgodbe, izobraževanje in vključevanje starejših v informacijsko družbo.«



Ana Pleško, direktorica socialnega podjetja Simbioza Genesis, pa je poudarila: »Energijo mladosti in izkušnje modrosti združujemo v novo zgodbo. Z inovativnim središčem naslavljamo izzive dolgožive družbe - od zaposlovanja starejših do digitalnega razkoraka med generacijami. Glede na trenutno stanje trga dela potrebujemo nujne prilagoditve, zato pri Simbiozi pospešeno razvijamo nove družbene rešitve za socialno reaktivacijo starejših od 50 let naprej. Zavedamo se, da starejši nosijo ogromno znanja in izkušenj, ki ostaja neizkoriščen potencial in kapital, če nimajo priložnosti tega predajati in razvijati. In čeprav obstaja dejstvo, da se starejših delavcev delodajalci otepajo, so ravno uspešna podjetja največkrat tista, ki znajo izkoristiti znanja in veščine, prednosti vseh generacij..«



Na dogodku je zbrane poleg organizatorjev Simbioze Genesis in družbe BTC nagovoril tudi Robert Drobnič, vodja Sektorja za načrtovanje regionalnega razvoja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.



Uvodnim pozdravom in uradni otvoritvi so sledile interaktivne predstavitve partnerjev in testiranje prvih . Obiskovalci so se udeležili delavnic za uporabo pametnih telefonov in tablic Samsung ter kuhanja v pametni kuhinji Gorenje. Ogledali so si prikaz uporabe interaktivnih tal podjetja Inovatio, skočili v virtualni svet z očali za navidezno resničnost Snaut in preizkusili pametno aplikacijo za zdravje 24alife.

Tretja kariera, Accelerator 55+ in Senior pripravnik so programi v katerih se bodo starejši učili e – veščin.

V okviru Simbioze BTC City Lab-a se bodo izvajali različni brezplačni programi. S 4. decembrom 2017 se začnejo aktivnosti pod okriljem prvega programa Tretja kariera. V okviru delavnic bodo udeleženci osvajali e-veščine in se seznanili z uporabo sodobnih tehnologij in izdelkov. Decembra bodo izobraževanja potekala v povezavi z različnimi temami, kot so računalniška tehnologija, telefonija, e-storitve in e-produkt, digitalna fotografija, avdio-video tehnologija in pametni gospodinjski aparati. Poleg izobraževanj, bodo obiskovalcem v programu na voljo pred-upokojitvene dejavnosti kot spodbuda zaposlenim pri načrtovanju čim manj stresnega prehoda v upokojitev. Vsak bo imel možnost najeti tudi osebnega nakupovalnega asistenta.



Temu bo sledil program Accelerator 55+. Ta je namenjen starejšim od 55 let, ki želijo vstopiti v svet zagonskih podjetij in razvijati svoje ideje, produkte in projekte. Hkrati je to tudi program za starejše iskalce zaposlitve. V okviru programa bodo udeleženci vključeni bodisi v reševanje aktualnih družbenih izzivov, ki se dotikajo starejših, bodisi v sodelovanje pri razvoju novih ali izboljševanje obstoječih storitev in izdelkov za starejše.

Ker imajo izkušnje starejših veliko vrednost, se bo kot tretji izvajal progam Senior pripravnik. V okviru tega bodo upokojenci vključeni v pripravniške programe podjetij, in sicer v vlogi izkušenih svetovalcev.

23 november 2017

3. mednarodni bienale otroške risbe OŠ Božidarja Jakca

Na Osnovni šoli Božidarja Jakca v Ljubljani smo 14. novembra 2017 zaključili že tradicionalni 3. mednarodni otroški likovni bienale Osnovne šole Božidarja Jakca. V spomin na velikega grafika in slikarja smo tako že tretjič zaključili tudi njegov bienale, in sicer z likovno nalogo RISBA – linija, točka, črta.

Nataša Krajnčan, ravnateljica OŠ Božidarja Jakca. Foto: Janez Platiše
V nagovor, ki ga je imela Nataša Krajnčan, ravnateljica OŠ Božidarja Jakca je med drugim dejala: "Že samo ime pove, da ne moremo obiti velikana grafike in slikarja, tudi pionirja slovenskega filma in akademika Božidarja Jakca. Njegov opus je izjemen in veličasten, zato vedno s ponosom oznanjamo, da smo v slovenskem prostoru edina šola, ki nosi njegovo ime."

Katalog. Foto: Janez Platiše.


Na natečaj se je odzvalo 35 osnovnih šol iz Slovenije in 26 osnovnih in umetniških šol iz tujine. Skupaj smo prejeli 183 izdelkov. Izbor nagrajenih risb je opravila strokovna komisija v sestavi dr. Uršule Podobnik, doc. mag. Anje Jerčič Jakob in Anamarije Stibilj Šajn, likovne kritičarke. Natečaj je potekal v treh kategorijah, najboljši trije izdelki vsake kategorije so dobili nagrado, dva izdelka v vsaki kategoriji pa priznanje:

1.triada 1. nagrada učenec Bine Križovnik - OŠ Mislinja. Foto: Janez Platiše


1. triada: 1. nagrada: Bine Križovnik: Skrbim za ptice, ko je mraz … OŠ Mislinja, 2. nagrada: Matej Poredoš: Kače, OŠ Ivanjkovci, 3. nagrada: Judith in Jonas Fetz: Umetnik s svojima dvema risbama, School 49, Luksemburg, priznanje: Kaja Rogina: Begunci so bili pred našimi vrati, OŠ Bistrica ob Sotli, Maj Hrobat: Muca, OŠ Col;


2. triada: 1. nagrada: Matic Knaver: Strip F. Prešeren, OŠ Selnica ob Dravi, 2. nagrada: Alja Vučković: V objemu Ajdovske deklice, OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj, 3. nagrada: Timon Tofant: Drevo, OŠ Ljudski vrt Ptuj, priznanje: Meline Zazyan: Pomlad prihaja, Basic School N1 Samuel Kocharyants, Gavaz, Armenija, Eva Lemut: Moje drevo, OŠ Col,

1. triada priznanje, učenec Maj Hrobat - OŠ Col. Foto: Janez Platiše


3. triada: 1. nagrada: Uroš Savić: Lutkarska predstava, OŠ Prva vojvođanska brigada, Novi Sad, Srbija, 2. nagrada: Sanja Krivec: Domišljijsko tihožitje, OŠ Otlica, Ajdovščina, 3. nagrada: Radmila Biktyashev: »Dot, Line, Dolphine«, Tshernichovski High School, Netanya, Izrael, priznanje: Tinkara Rehar: Marjanca, OŠ 8 talcev, Logatec, Luka Zupančič: Prijateljstvo: OŠ Gorje.

Kitara, učenec Matej Abrahamsberg. Foto: Janez Platiše.


Božidar Jakac je nekoč zapisal, da ima v grafiki linija že po naturi zvrsti svojo posebno vlogo. Zavedal se je izraznosti in sporočilnosti linije. Enako velja za točko. Pa ne le v grafiki, v vseh likovnih področjih. To je smisel in bistvo tudi našega bienala. Ponovno oživeti ta del likovnega medija v pedagoški praksi in posledično v otrocih ustvarjalcih. Letos smo se na to pot podali že tretjič in zanimivo je, da k nam še vedno prispe več kot četrtina vseh likovnih izdelkov, ki jih ne moremo razvrstiti v področje risanja, ampak gre za slike.

Razstavo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so si zanimanjem ogledale tudi študentke in študentje fakultete. Foto: Janez Platiše.


Izjemne slike, ki jih moramo žal izločiti iz ocenjevanja. Kaj je risba? Kako se sliko loči od risbe? Kje je meja? S tem smo se letos ukvarjali že tretjič. Najbolj "pridne" pri tej ločnici so slovenske šole (a tudi ne vse). Največ likovnih izdelkov izločimo izmed tistih, ki prispejo iz tujine. Letos so bile sodelujoče šole iz Armenije, Izraela, Luksemburga, Madžarske, Mehike, Nepala in Srbije. Večinoma iz dežel, kjer imajo barve in njihova nasičenost močno obredno in razpoloženjsko vlogo.

Razstavo je odprl izr. prof. dr. Jurij Selan, prodekan za kakovost in umetniško dejavnost. Foto: Janez Platiše.


Na šoli razstavimo vse prispele izdelke, tiste, ki jih je analizirala ocenjevalna komisija, pa so v mesecu novembru na ogled tudi v galeriji Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstavo je odprl izr. prof. dr. Jurij Selan, prodekan za kakovost in umetniško dejavnost. Veseli smo, da se lahko pohvalimo s kopico pravih "jakčevskih" črt, linij in točk.

VIDEO posnetek prireditve. Čudovita multivizija z glasbo se prične v 23. minuti.



Iskrene čestitke vsem sodelujočim, zahvala ekipi bienala, Skenderju Bajroviću, vodji projekta in idejnemu ustanovitelju, Vanji Suhadolnik za glasbene vzporednice in tehnično podporo, ter Evi Gril za vse prevode in angleško podobo bienala. Zahvala tudi gospodu Ajdinu Bajroviću za oblikovanje plaket in kataloga, zahvala gospodu Ladu Jakši za interpretacijsko multivizijo, ki jo je izpeljal na zaključni prireditvi, gospodu Janezu Platiši za video in foto dokumentacijo. Hvala gospe ravnateljici, Nataši Krajnčan, za podporo in izvedbo projekta.

Besedilo: Petra Shrestha, mag. likovne pedagogike, vodja projekta
Foto in video: Janez Platiše